Ustavni pravnik Sergio Mattarella izvoljen za italijanskega predsednika

Ustavni pravnik Sergio Mattarella je bil danes izvoljen za predsednika Italije. 73-letni kandidat premierja Mattea Renzija je v današnjem četrtem poskusu prejel potrebnih najmanj 505 glasov volilne skupščine v Rimu. Ko so Mattarelli našteli najmanj 505 glasov, se je v skupščini razlegel dolg aplavz. Koliko glasov je točno zbral, še ni znano.

Na drugem mestu je pristal nekdanji sodnik Ferdinando Imposimato, čigar kandidaturo je podprlo opozicijsko gibanje Pet zvezd. Nekdanji borec proti mafiji in terorizmu je prejel 127 glasov, zvezdniški novinar Vittorio Feltri kot kandidat desne Severne lige pa 46 glasov. 105 glasovnic je bilo oddanih praznih.

Podporo Mattarelli so danes poleg Renzijeve Demokratske stranke (PD) napovedale še nekatere manjše stranke in koalicijska partnerica Novi desni center (NCD) notranjega ministra Angelina Alfana, nekdaj sodelavca nekdanjega premiera Silvia Berlusconija. Slednji je ocenil izbiro Mattarelle kot izdajo, zato je pozval predstavnike svoje stranke Naprej Italija, druge največje stranke v parlamentu, da oddajo prazne glasovnice.

Ustavni sodnik, poslanec in petkratni minister

Sergio Mattarella, redkobeseden in strog pravnik, ima za sabo dolgo politično kariero, v katero ga je povedel boj proti mafiji. 73-letnik, ki ni rad v soju medijskih luči, je bil nazadnje ustavni sodnik, dolga leta pa poslanec in petkrat minister. Je poročen in ima tri otroke.

Mattarella, ki so ga italijanski mediji zaradi njegove ljubezni do brezbarvnih oblek označili za "moža v sivem", se je rodil leta 1941 v Palermu na Siciliji. Mladi Sergio se je odločil za študij prava, nato pa kot profesor na univerzi v Palermu predaval parlamentarno pravo. 6. januarja 1980 pa se je pripetil krvavi dogodek, zaradi katerega je ubral novo pot. Njegovega brata Piersantija, predsednika dežele Sicilija, so ustrelili člani mafijske združbe Cosa Nostra. Sergio se je odločil posvetiti politiki in boju proti mafiji.

Leta 1983 je bil prvič izvoljen v parlament, na Siciliji pa si je dejavno prizadeval za izvolitev boju proti mafiji zavezanega Leoluce Orlanda za novega župana Palerma. V parlamentu je Mattarella sedel do leta 2008, najprej za DC, nato za njuni naslednici Italijansko ljudsko stranko (PPI) in Marjetico. Nato je bil eden izmed ustanoviteljev Demokratske stranke (PD) sedanjega premierja Mattea Renzija.

Leta 1987 je s poslanskega sedeža napredoval na položaj ministra za odnose s parlamentom. Leta 1990, ko je bil minister za izobraževanje, je skupaj s še nekaterimi drugimi ministri iz protesta odstopil. S tem je izrazil nasprotovanju zakonu, ki ga je sprejela vlada in ki je na odločilen način omogočil gospodarski vzpon medijskega imperija Silvia Berlusconija. Tudi zadnja leta je bil Mattarella eden izmed najodločnejših nasprotnikov Berlusconija.

Po zmagi Romana Prodija na parlamentarnih volitvah leta 1996 se je vrnil v vlado. Leta 1998 in 1999 je bil namestnik premierja, nato med letoma 1999 in 2001 obrambni minister. V tej vlogi je odpravil obvezno služenje vojaškega roka. Bil je tudi avtor volilnega zakona, znanega kot Mattarellum, ki je v Italiji veljal med letoma 1993 in 2005. Ustavni sodnik je bil od leta 2011.

Kandidat za predsednika je bil Mattarella že leta 2013. Predlagal ga je takratni predsednik PD Pier Luigi Bersani, a stranke pred dvema letoma niso bile sposobne doseči dogovora, zato so za nov mandat zaprosile Giorgia Napolitana, ki je bil na čelu države od leta 2006. A Napolitano se je v začetku meseca odločil odstopiti, s tem pa odprl pot novim volitvam in Mattarelli.

Prvi odzivi na izvolitev

Napolitano je izvolitev Mattarelle pozdravil. "Sergio Mattarella je lojalen in korekten državni uslužbenec z velikimi kompetencami," je dejal. Premier Renzi je novoizvoljenemu predsedniku čestital prek Twitterja. "Dobro opravljeno, predsednik Mattarella. Naj živi Italija," je zapisal. Čestitko je s telegramom poslal tudi papež Frančišek, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Renzi je Mattarello imenoval za kandidata svoje stranke brez dogovora s partnerji. "Mislim, da so mu dogodki teh ur dali vedeti, da vlade ne sestavlja le PD," je povedal Alfano. "Upam, da lahko nadaljujemo po poti reform," pa je dejal podpredsednik PD Lorenzo Guerini.