V Avstriji volilni preobrat: v drugem krogu desničar Hofer in nekdanji vodja Zelenih Van der Bellen

Svobodnjak Norbert Hofer je v nedeljo po za zdaj še neuradnih končnih izidih volitev dobil 36,4 odstotka glasov, medtem ko so mu ankete napovedovale okoli 24-odstotno podporo. Za njim se je uvrstil nekdanji vodja Zelenih Van der Bellen z 20,4 odstotka glasov. To pomeni, da se bosta Hofer in Van der Bellen pomerila v drugem krogu 22. maja.

Neodvisna kandidatka Irmgard Griss je dobila 18,5 odstotka glasov. Kandidata obeh vladnih strank sta doživela hud poraz. Socialdemokrat Rudolf Hundstorfer in kandidat ljudske stranke (ÖVP) Andreas Khol sta dobila po 11,18 odstotka glasov.

Uradni končni izidi bodo znani šele pozno drevi, ko bodo prešteli še glasove, prejete po pošti, vendar se izid ne more več spremeniti. Šesti kandidat, 83-letni gradbeni mogotec in ljubljenec tabloidov Richard Lugner je dobil le 2,4 odstotka glasov.

Volilna udeležba je bila višja kot na zadnjih predsedniških volitvah leta 2010, na volišča je prišlo nekaj manj kot 60 odstotkov volivcev, pred šestimi leti pa 53,6 odstotka.

S FPÖ prihaja novo politično obdobje

Hofer je v odzivu izrazil hvaležnost volivcem za zaupanje in pripomnil, da ni pričakoval tako visoke podpore. V FPÖ so z navdušenjem sprejeli rezultate. Šef stranke Heinz-Christian Strache je dejal, da so danes pisali zgodovino in da prihaja novo politično obdobje. Ob tem je izrazil prepričanje, da bo Hofer slavil tudi v drugem krogu.

Tudi več avstrijskih političnih analitikov je menilo, da ima 45-letni letalski inženir Hofer v drugem krogu več možnosti za zmago kot 72-letni nekdanji univerzitetni profesor Van der Bellen.

Gre sicer za največji uspeh FPÖ na katerih od zveznih volitev, saj doslej stranka na njih nikoli ni osvojila več kot 30 odstotkov glasov.

Poraz vladnih strank na račun begunske krize

Po oceni opazovalcev je k tako visokemu rezultatu svobodnjakov prispevala begunska kriza. Socialdemokratski kancler Werner Faymann je lani podprl in sledil beguncem naklonjeni politiki nemške kanclerke Angele Merkel, posledično pa je v Avstriji za azil zaprosilo 90.000 ljudi. S tem se Avstrija glede na število prebivalcev uvršča med države, ki so sprejele največ prišlekov.
Državljani politike odprtih rok očitno niso sprejeli z naklonjenostjo - to se je odrazilo v podpori proti migrantom in proti EU uperjeni FPÖ, ki ji ankete že dalj časa napovedujejo, da bi na parlamentarnih volitvah - te so predvidene leta 2018 - prejela okoli 30 odstotkov glasov, več od SPÖ in ÖVP.

V prizadevanjih, da vendarle prekosi svobodnjake, je zato vlada na Dunaju v zadnjih mesecih sprejela niz ukrepov, ki naj bi ugajali javnosti - od zaostrovanja azilne zakonodaje do krepitve nadzora in postavljanja ograj na mejah. A državljanov tudi ti vladni ukrepi očitno niso prepričali.

Hofer je pred volitvami napovedal, da bo kot predsednik uporabil predsedniška pooblastila in odstavil vlado, če bo ta, tako kot lani, dovolila, da tisoči beguncev prečkajo Avstrijo na poti v Nemčijo.
Van der Bellen pa je po drugi strani dejal, da kot predsednik ne bi podelil kanclerskega mandata vodji svobodnjakov Stracheju. Predsednik ima v Avstrijisicer predvsem protokolarno vlogo, med njegove naloge pa spada podelitev mandata kanclerju, poleg tega je vrhovni poveljnik vojske.

V SPÖ in ÖVP so izrazili razočaranje nad rezultati. Glavni tajnik socialdemokratov Gerhard Schmid je v prvem odzivu dejal, da gre za "zelo boleč poraz" in da bo stranka kot celota prevzela odgovornost zanj.

Vodja poslanske skupine ÖVP v zveznem parlamentu Reinhold Lopatka je prav tako izrazil razočaranje nad izidom in poudaril, da Khol v tej kampanji ni nikoli dobil poštene priložnosti. Generalni sekretar stranke Peter McDonald pa je poudaril, da je treba izide spoštovati, saj so se volivci odločili.

Van der Bellen slavil v večjih mestih

Van der Bellen je sicer Hoferja premagal na Dunaju, v Gradcu in drugih večjih mestih, medtem ko je svobodnjak slavil na podeželju in v manjših krajih. Največjo podporo, kar 42 odstotkov glasov, je Hofer dobil na Gradiščanskem, medtem ko ga je na Dunaju volilo manj kot 30 odstotkov volivcev. Prek 40 odstotkov glasov je svobodnjak dobil tudi na Koroškem in Štajerskem.

Predsedniške volitve udarec vladi

Nedeljski prvi krog predsedniških volitev po ocenah medijev predstavlja udarec vladi. Socialdemokratski kancler Faymann in konservativni podkancler Reinhold Mitterlehner sta se v nedeljo že soočila s prvimi pozivi k odhodu s čela svojih strank, saj jima kritiki pripisujejo odgovornost za poraz kandidatov SPÖ oz. ÖVP. A v nedeljo sta oba sporočila, da kljub razočaranju ne razmišljata o kakih spremembah.

Faymann je ocenil, da je še vedno trdno na čelu socialdemokratov. Dejal je, da čuti zelo široko in močno podporo. "Ocenjujem, da, ko gre za ljudi, stojimo dobro." Je pa izid volitev po besedah Faymanna "jasno svarilo vladi, da moramo tesneje sodelovati". "Posledica bo trdo delo," je še poudaril.

Tudi Mitterlehner ne vidi razlogov za razprave o menjavi ljudi, se pa mora vladna koalicija po njegovem mnenju vsebinsko zagnati na novo. Sedaj naj bi bila za to zadnja možnost.

aymann je v nedeljo tudi že sporočil, da bo v drugem krogu volitev volil Van der Bellna, ne namerava pa podajati kakega volilnega napotka. "Volivke in volivci naj se odločijo sami," je dejal.

Geržina: Druga republika se je dokončno poslovila

Rezultate volitev je komentiral tudi nekdanji slovenski veleposlanik v Avstriji Aleksander Geržina. Dejal je, da je presenetljiva predvsem izredno visoka podpora Hoferju, ki je očitno znal najbolje formulirati odgovor na v avstrijski javnosti trenutno najbolj navzoče vprašanje varnosti - kar je posledica terorističnih napadov v Evropi in navala migrantov. Rezultat volitev je gotovo znak za to, da se v Avstriji obetajo zelo velike spremembe. "Avstrije take, kot smo jo poznali, pravzaprav ne bo več. Druga republika se je z včerajšnjim dnem po mojem mnenju dokončno poslovila. Ne sicer nujno v strogo ustavnopravnem smislu, ampak te delitve političnega prostora na t. i. črne in rdeče, ki smo ji bili priča vse od nastanka druge republike oz. leta 1945, s tem je konec," je poudaril nekdanji slovenski veleposlanik.