Reševalec: z rokami se je oklepal ograje in klical na pomoč, a je bil predaleč. Bil je prva žrtev

Medtem ko s poplavljenih območij v BiH voda počasi odteka, se bodo ljudje še dolgo spominjali trpljenja, ki so ga prinesle poplave. Tiste, ki so sredi razdejanja čakali rešitev in se borili za življenje, preganjajo spomini. Breme groze nosijo tudi tisti, ki so reševali.

Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.

Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.
Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj

Video

Razmere v Maglaju - 5

Zemeljski plaz v Maglaju. (Foto: Eldar Velić)

Pretekli teden, ko so vode v BiH začele poplavljati, so v Maglaju prvi ogrožene prebivalce reševali raftarji iz mesta Konjice. Na varno so prepeljali več kot 160 ljudi, ki so bili zaradi poplavljanja reke Bosne ujeti v svojih domovih. Bili so brez hrane in vode, med njimi pa so bili tudi novorojenčki, nosečnica, starejši, obnemogli in bolniki.

Eden izmed raftarjev Samir Krivić, ki je bil pobudnik reševalne akcije, je dejal, da ga je najprej iz Magalaja poklical človek, ki ga je prosil za pomoč, ker je bila njegova družina ujeta v hiši. Pravi, da nima pojma, kako je človek prišel do njegove telefonske številke, a ko je dobil njegov klic, ni okleval. Svojo odločitev, da se odpravi v Maglaj je objavil na Facebooku, nekaj minut kasneje pa se je oglasilo še 13 njegovih prijateljev, ki so se mu želeli pridružiti.

Do Maglaja so veslali dva dni in pravi, da se je zdelo to najdaljše potovanje. Prvi dan so se do Maglaja prebili le štirje člani ekipe, pri tem pa sta jim pomagala pilota vojaškega helikopterja, ki sta jih kljub slabemu vremenu odpeljala do poplavljenega mesta.

Ko so prišli v mesto, je bil pogled nanj obupen. "Ni bilo nobene organizacije, prekinjene so bile povezave, vladala je panika," pravi Krivić, ki dodaja, da reka Bosna tako nevarna, kot je bila takrat, še ni bila nikoli. Nosila je kontejnerje, ograje, debla.

Razmere v Maglaju - 10

(Foto: Eldar Velić)

"V takšnih pogojih je bilo več kot noro, biti na vodi. Vendar druge izbire nismo imeli. Do ljudi, ki so ostali ujeti v svojih domovih, se ni mogel prebiti nihče razen nas. Civilna zaščita ni imela opreme za takšne pogoje, hkrati pa tudi niso bili izurjeni za kaj takšnega. Zbral sem svoje ljudi in jim rekel, naj v prvi vrsti pazijo nase, potem pa tudi na vse ostalo. Fantom sem rekel, da v vsak čoln poleg štirih rafterjev smejo le še štiri osebe, a je bil v nekem trenutku adrenalin tako velik, da smo začeli kršiti pravila. V čolne smo spravili tudi po sedem ljudi. To je bilo zelo tvegano, vendar pa ljudi nismo mogli puščati. Tvegali smo," opisuje Krivić.

Pri delu so jim pomagali njihovi prijatelji iz Maglaja in en gasilec, ki so jih vodili po terenu in jim kazali mesta, kjer so bili ujeti ljudje. V enem primeru so materi pojasnili, da lahko odpeljejo le njenega otroka in, da se bodo po njo in njenega moža vrnili pozneje. "V bistvu pa nisem bil prepričan, če jo bom videl še enkrat. Tega krča na njenem obrazu ne bom nikoli pozabil," pravi Krivić in dodaja, da želi vse prizore reševanja čim prej zbrisati iz spomina.

V času katastrofalnih poplav so veliko, ali pa kar glavno vlogo pri reševanju odigrali prav raftarji. Prvi so prišli iz Konjic, kasneje pa še iz Visokega, Zavidovićev in drugih mest. Danes pa o njih poroča redkokdo.

Poplave v Zenici - 1

(Foto: Reuters)

Dva dni odrezana od sveta

Čeprav se je ne bo spomnila, je pravo kalvarijo sredi hudih poplav preživela tudi 15 dni stara Zorica, ki se zdaj z mamo Marino in še 38 drugimi prebivalci Obrenovca nahaja v enem od beograjskih hotelov, ki so ponudili zavetje žrtvam poplav.

"Dva dni smo bili v negotovosti ujeti v stanovanju in odrezani od sveta. Ni bilo vode, da bi ji pripravila hrano, preoblačiti sem jo morala v mrazu, ni bilo elektrike, da bi se ogreli, kamor koli sem pogledala pa je voda samo naraščala in naraščala. Nato so končno prišli reševalci z gumijastim čolnom sredi hude nevihte," se spominja Marina.

Kot pravi, je še vedno v šoku. "Ne spomnim se niti, kateri dan je, kaj šele, kako bomo živeli po tem," pravi.

Razmere šokirale reševalce

Groze, ki so jo prinesle poplave, pa še dolgo ne bo pozabil niti prvi mož hrvaških gorskih reševalcev Vinko Prizmić. Kot pravi, večina ljudi na poplavljenih področjih enostavno ni pričakovala tako velike vodne ujme, ki je na koncu prekrila vse. "Prebijali smo strehe, da smo se prebili do ljudi," pravi. Prav tako je številne presenetila moč poplavne vode. "Voda je vdirala s takšno silo, da močan moški ni mogel stati v 25 centimetrov visoki vodi," je dejal.

"Bilo je enostavno grozno," priznava človek, ki tudi v najhujših situacijah ohrani mirno kri. Najhuje pa je bilo, ko enostavno niso mogli pomagati. "V Rajevem Selu smo rešili res veliko ljudi, a v nekatere dele zaradi visoke vode nismo mogli. Naši reševalci so videli človeka, ki se je oklepal ograje in klical na pomoč, a je bil predaleč, tok vode premočan. Ta človek je bil kasneje prva potrjena žrtev poplav na Hrvaškem," pravi.

Šokirali so ga tudi prizori nemočnih živali. "Krave in prašiči so se oglašali v poplavljenih hlevih, bilo je kot v slabem filmu," pravi.

Njihovo delo pa ni potekalo brez težav. "Ljudje niso hoteli zapustiti domov. Prosili smo jih, a so vztrajali. Večkrat smo se vrnili do njih. Ko se je zmračilo in je bila voda res visoka, so nas prosili, naj pridemo po njih. Bilo je nevarno, a smo šli," je še povedal.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 80
kimica86 . 23.05.2014 09:04:52
Še dobro, da obstajajo dobri ljudje na tem svetu, ki radi priskočijo na pomoč.. Slovenija se je izkazala.. Upam, da si naši sosedje čimprej opomorejo in ponovno stopijo na noge..
Več komentarjev