V Bruslju kot najmanj solidarne države do beguncev izpostavili Avstrijo in Madžarsko

Evropska komisija je objavila niz poročil o napredku pri izvajanju načrtov za premeščanje in preseljevanje beguncev, dogovora s Turčijo, partnerskih sporazumov ter delovanja evropske mejne in obalne straže.

Ob tem je članice znova pozvala h krepitvi prizadevanj za solidarnost z Italijo in Grčijo s pospešitvijo izvajanja načrta za premeščanje beguncev iz teh dveh držav v preostale članice unije. Le nekaj članic je svoje zaveze izpolnilo v celoti, opozarja komisija.

"Ni več izgovorov," je poudaril evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos. Skupaj z malteškim predsedstvom je poslal tudi pisma vsem članicam unije, v katerih je znova pozval k rezultatom. V Grčiji in Italiji je vse pripravljeno, premeščanje je zdaj v celoti odvisno od politične volje preostalih članic.

Najbolj solidarni sta Malta in Finska, najmanj pa Madžarska, Avstrija in Poljska

Kot najbolj solidarni izpostavljajo Malto in Finsko, kot najmanj pa Madžarsko, Avstrijo in Poljsko, ki sploh zavračajo sodelovanje v tej shemi. Zelo omejeno je po navedbah komisije tudi ukrepanje Češke, Slovaške, Bolgarije in Hrvaške.

Februarja so članice sicer z 1.940 premestitvami znova zabeležile mesečni rekord, a tempo je še vedno pod ciljem najmanj 3.000 premestitev iz Grčije in najmanj 1.500 iz Italije, opozarjajo v Bruslju.

Doslej so članice izvedle okoli 13.500 premestitev, kar je še daleč od zastavljenega cilja. Poleti in jeseni 2015 so se namreč zavezale, da bodo v dveh letih iz Grčije in Italije ter morebitnih ostalih članic pod velikimi migracijskimi pritiski v druge države unije premestile 160.000 beguncev.

Bruselj z ukrepi za učinkovito vračanje nezakonitih migrantov

V letu 2015 je bilo v uniji izpeljanih le 36 odstotkov odločitev o vrnitvi nezakonitih migrantov, izpostavlja Avramopulos. To je treba izboljšati, za kar niso potrebna nova pravila, le ustrezno izvajanje že obstoječih, je poudaril.

Ukrepi, ki jih predstavlja komisija za zagotovitev učinkovitega vračanja nezakonitih migrantov, vključujejo praktične korake s takojšnjim učinkom, ki naj bi zagotovili hitrejše postopke, odločnejše ukrepe v primeru pobega ter boljše sodelovanje med članicami.

V ta namen komisija predlaga povečanje finančne podpore članicam za 200 milijonov evrov v tem letu za nacionalna prizadevanja in za skupne evropske dejavnosti na področju vračanja ter izboljšanje izmenjave informacij in najboljših praks.

Načrt ukrepanja vključuje tudi poziv agenciji evropske mejne in obalne straže h krepitvi enote za vračanje in vzpostavitvi mehanizma komercialnih letov do junija ter krepitev usposabljanja oblasti v tretjih državah do oktobra.

Za premostitev težav pri ponovnem sprejemu vrnjenih migrantov komisija predlaga hitro sklenitev pogajanj o sporazumih o ponovnem sprejemu z Nigerijo, Tunizijo, Jordanijo ter prizadevanja za sodelovanje z Marokom in Alžirijo.

Med priporočili tudi pridržanje oseb

Komisija je ob tem članicam podala tudi niz priporočil. Za preprečitev pobegov priporoča pridržanje oseb, ki so prejele sklep o vrnitvi in kažejo znamenja, da te odločitve ne bodo spoštovale, na primer zavračajo sodelovanje v procesu ali nasprotujejo vrnitvi z nasiljem ali goljufijo.

"Nikakor ne gre za koncentracijska taborišča," poudarja komisar. Cilj je po njegovih besedah preprečiti pobege in s tem ljudi zaščititi pred trgovci z migranti. Prav tako po komisarjevih besedah ne gre za vzpostavljanje središč za pridržanje zunaj EU. Središča za obravnavo migrantov zunaj unije je predlagala Nemčija, a ideja vsaj za zdaj ni prodrla.

Avramopulos pri tem izpostavlja, da evropska pravila določajo, da je mogoče osebo pridržati za šest mesecev. To obdobje je v izjemnih okoliščinah mogoče podaljšati do 18 mesecev.

A roki, določeni v nekaterih nacionalnih zakonodajah, so precej krajši in niso dovolj dolgi, da bi bilo mogoče uspešno končati proces vračanja, zato poziv članicam, naj bodo prožne, je še poudaril komisar.

Komisija članicam priporoča tudi skrajšanje rokov za pritožbe in sistematično izdajo odločitev o vračanju brez datuma poteka. Za soočenje z zlorabami sistema pa možnost pospešene obravnave prošenj za azil ali obravnavo prošnje že na meji, če obstaja sum zlorabe.

"Zagotoviti moramo zaščito tistim, ki jo potrebujejo, a tudi vrniti tiste, ki nimajo pravice ostati v EU," je poudaril Avramopulos.

EU zagotavlja, da bo nezakonite migrante vračala ob spoštovanju temeljnih človekovih pravic in načela, da ne sme biti splošnega vračanja.

Rok za 'otipljive rezultate' je september

Komisar je kot rok za "otipljive rezultate" navedel september. Takrat se sicer izteče dveletna shema za premeščanje, a v Bruslju poudarjajo, da se ne izteče tudi odgovornost za njeno izvedbo. "To je kot neplačan račun," je ponazoril.

To je doslej najostrejše opozorilo iz Bruslja. Doslej namreč po Avramopulosovih besedah postopek zaradi kršenja zakonodaje proti nesolidarnim članicam ni bil možnost, v prihodnje pa je lahko.

V Bruslju članice pozivajo tudi, naj uresničijo močno politično zavezo in do konca marca izpopolnijo vrzeli pri kadrih in tehnični opremi za agencijo evropske mejne in obalne straže.