V Bruslju poteka srečanje šefov držav z evrom, ki razpravljajo o reševanju grške krize. "Karte so na mizi," je pred sestankom dejal predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, sicer zadnje dni precej oster do Grčije. Njenemu političnemu vrhu je med drugim požugal, da se je "čas za igrice iztekel".
Potem ko so v Atenah pripravili nov predlog o reformah, je bilo iz Bruslja sicer slišati nekaj več optimističnih novic. A nemška kanclerka Angela Merkel pravi, da odločitev danes gotovo še ne bo padla, nemški finančni minister Wolfgang Schäuble pa je dejal, da je po njegovem optimizem le predstava, saj da sam ni videl še nobene resne rešitve.
Kaj so predlagali Grki? Kot poročajo nekateri tuji mediji, bi naj Cipras kreditodajalcem v novem predlogu obljubil nekaj varčevanja in nekaj starih/novih davkov. Z ukrepi naj bi v letu in pol v državno blagajno prinesli pet milijard evrov. Med drugim bi davek na dodano vrednost na osnovna živila kot so na primer testenine ali riž, iz 13 zvišali na 23 odstotkov, sporni nepremičninski davek bi ostal, zvišali bi davke na prihodke in dobiček. Poleg tega bi zajezili zgodnje upokojevanje in zvišali prispevke za pokojninsko blagajno. |
The #EuroSummit on #Greece has just started. http://t.co/8bgqsyHfUV pic.twitter.com/ARqKdIXaua
— Donald Tusk (@eucopresident) June 22, 2015Dijsselbloem optimističen
Novi grški predlogi za dogovor o reformah v zameno za nadaljnjo finančno pomoč so dobrodošel in pozitiven korak v pravo smer, a proces se zdaj nadaljuje s ciljem končnega dogovora konec tega tedna, pa je po kratkem sestanku finančnih ministrov držav v območju evra danes v Bruslju povedal šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem.
Sestanek evroskupine je bil kratek, namen je bil pripraviti neformalni evrski vrh, je pojasnil Dijsselbloem.
Evroskupina je po njegovih besedah pozdravila nove grške predloge kot pozitiven korak v procesu, ni pa bilo časa za poglobljeno analizo, le za prvi vtis.
Finančni ministri držav z evrom so tako pozvali institucije, naj v tesnem sodelovanju med seboj in z grškimi oblastmi takoj spet nadaljujejo delo, upoštevajoč nove grške predloge.
Grčija in institucije posojilodajalcev morajo sedaj prečesati te predloge, ki so jih Grki posredovali danes zjutraj, in jih preračunati.
Splošno mnenje institucij je, da so predlogi "pretežno celoviti", a zdaj je treba preučiti podrobnosti, pogledati, ali se fiskalno izidejo, je pojasnil Dijsselbloem in pozval k potrpežljivosti.
Institucije in Grčija morajo sedaj opredeliti zelo natančne ukrepe, ki jih bodo morale grške oblasti uresničiti za naslednje finančne obroke; to je ključen del te vaje, je še izpostavil Nizozemec.
Dijsselbloem je komentiral tudi navedbe o dveh različicah grških predlogov. Ena je bila poslana sinoči, druga davi, med njima je nekaj manjših sprememb, a zdeli sta se mi precej podobni, je dejal.
Če bo delo institucij in Grčije obrodilo sadove, se bo evroskupina predvidoma še enkrat sestala ta teden pred rednim vrhom EU, da preuči njihov končni proizvod, je še povedal šef evroskupine.
Nova pomoč grškim bankam
Evropska centralna banka (ECB) je medtem znova povečala nujno likvidnostno pomoč (ELA) za grške banke. To je povedal neimenovani grški bančni vir, ki dodaja, da je ECB po potrebi pripravljena povečati obseg pomoči tudi v prihodnje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Gre že za tretje zvišanje obsega ELA od srede. Do poteze prihaja, medtem ko grški varčevalci še naprej dvigujejo denar z bančnih računov. Grki so minuli teden po poročanju grških medijev z računov dvignili do šest milijard evrov.
Višine novega zvišanja pomoči vir sicer ni razkril. Je pa dodal, da bi se lahko guvernerji ECB srečali kadar koli, tudi danes ali v torek, ter znova ocenili situacijo. Ta se bo najverjetneje razvijala glede na rezultat nujnega vrha evroskupine v Bruslju.
Prvi mož grške banke Eurobank Nikolaos Karamouzis je danes ocenil, da je za obstoj in preživetje grških bank potreben dogovor Grčije z mednarodnimi posojilodajalci o pomoči, propad pogajanj pa bi imel po njegovem mnenju "katastrofalne" posledice.
Grški bančni sistem, ki je odvisen od nujne likvidnostne pomoči, po njegovih besedah na takšen način ne bo mogel več dolgo funkcionirati, saj iz bank vsak dan odteče na milijone evrov depozitov, saj se varčevalci bojijo morebitnega izstopa Grčije iz območja evra.
Čas se izteka
Časa za dogovor je le še osem dni, saj se konec meseca izteče sedanji program evropske pomoči državi. Poleg tega mora Grčija konec meseca izpolniti finančno obveznost do IMF v vrednosti okoli 1,6 milijarde evrov. Ta teden bo torej odločilen.
KOMENTARJI (151)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.