V desetih letih brez ledenega pokrova?

Še malo in poleti na severnem polu ne bo več snega. To so najnovejše ugotovitve skupine znanstvenikov, do katerih so prišli po treh mesecih pohoda čez Arktiko. V tem času so opravili vrsto meritev in naredili modele, ki skrajnemu severu sveta ne napovedujejo nič kaj rožnate prihodnosti. "Poletni led bo izginil v 20, mogoče 30 letih, večina pa že v desetih. Ostanki ledenega pokrova se bodo umaknili na sorazmerno majhno površino severno od Grenlandije, v desetletju potem pa povsem izginili,“ je napovedal član odprave Peter Wadhams.

Ugotovitve so še kako pomembne, saj izpostavljajo resnost razmer. "Poudarjajo, da je pomemben del klimatskega sistema bolj občutljiv za klimatske spremembe, kot smo menili,“ pa je dejal strokovnjak Martin Sommerkorn. Izginotje ledu na Arktiki ne bo vplivalo le na kraje na severu, ampak na celoten planet, je pojasnil. Ker se bo dvignila gladina morja, kar četrtini svetovnega prebivalstva grozijo poplave, napovedujejo tudi ekstremne vremenske pojave in dvig nivoja toplogrednih plinov v zraku. Po drugi strani grozi pomanjkanje vode. "Skoraj vsa naša zaloga vode za kmetijsko in mestno rabo prihaja iz topljenja zimske zaloge snega," je poudaril kalifornijski geofizik Mark Serreze, ki je že za lansko poletje napovedal popolno izginotje arktičnega ledu. Na srečo se to ni zgodilo.

Časa za ukrepanje je vse manj, opozarja Sommerkorn. Zato morajo svetovni voditelji na decembrskem vrhu v Köbenhavnu nujno sporazumeti o ukrepih, s katerimi bodo poskrbeli, da se Zemljino ozračje ne bo ogrelo za več kot 2 stopinji Celzija.

Taljenje ledu spodbudilo strateške boje

Taljenje arktičnega ledu je že vzpodbudilo boj za izkoriščanje naravnih bogastev na dnu morja pod ledenim pokrovom. Ameriški geologi ocenjujejo, da bi lahko bilo na tem območju 25 odstotkov vseh doslej še neodkritih svetovnih rezerv nafte in zemeljskega plina. Države se bodo morale dogovoriti tudi za nadzor nad plovno potjo, ki se bo odprla na skrajnem severu sveta. Gre za tako imenovani severozahodni prehod, ki povezuje Atlantski in Tihi ocean. Ta bo za več tisoč kilometrov skrajšal potovanje med Evropo in Azijo, dolgi ovinki skozi Panamski prekop pa naj bi postali preteklost.