V katerih državah so ljudje najbolj srečni?

Če si želite biti srečni in zadovoljni, potem se morate preseliti na Dansko, je pokazala raziskava Združenih narodov o zadovoljstvu ljudi v 156 državah sveta. Največ zadovoljnih ljudi živi v severni Evropi, najbolj nezadovoljni pa so prebivalci podsaharske Afrike.

Najbolj zadovoljni so prebivalci Danske, Norveške, Švice, Nizozemske in Švedske. Slovenija je na 44. mestu, takoj za njo je Italija, mesto pred Slovenijo pa zaseda Japonska. Od slovenskih sosed je bolje uvrščena le Avstrija, Hrvaška je na 48. mestu, Madžarska pa 110.

ZDA so na 17. mestu, Velika Britanija je 22., Francija je 25., Nemčija pa 26. Rusija je na 68. mestu, Kitajska pa 93. Kljub krizi so z življenjem zadovoljni tudi na Islandiji, ki se je znašla na devetem mestu, takoj za njo pa je Avstralija. Od arabskih držav so najvišje uvrščeni Združeni arabski emirati, ki zasedajo 14. mesto, najvišje uvrščena vzhodnoazijska država pa je Singapur.

Največji padec zadovoljstva beležijo v Egiptu, drastično pa je zadovoljstvo padlo tudi v Grčiji, Italiji, na Portugalskem in v Španiji. Razlog je seveda kriza evroobmočja, glavni faktor pa naj bi bila vse višja brezposelnost, ki je posledica te krize.

Najhuje je v Afriki

Najbolj nezadovoljni pa so v afriških državah Ruanda, Burundi, Srednjeafriška republika, Benin in Togo. Sirija je na 148. mestu. Podatke za "Poročilo o zadovoljstvu po svetu" so zbirali od leta 2010 do 2012. Najbolj pa se je zadovoljstvo povečalo v državah Latinske Amerike.

Povečanje zadovoljstva glede na podatke, objavljene v poročilu, podaljšuje tudi življenjsko dobo, zadovoljni ljudje pa so tudi bolj produktivni in tudi več zaslužijo. Vendar pa blaginja ni edini faktor pri merjenju zadovoljstva. Pomembna je tudi politična svoboda, močna socialna mreža in odsotnost korupcije. V poročilu so tudi zapisali, da so duševne bolezni med največjimi kazalniki nezadovoljstva.

Ocenjevanje držav poteka na podlagi številnih faktorjev, med njimi pa so najpomembnejši realni BDP na prebivalca, pričakovana življenjska doba, število oseb, na katere se lahko človek obrne, ko potrebuje pomoč, svoboda pri sprejemanju življenjskih odločitev, odsotnost korupcije ter radodarnost.