Poročilo najnovejše statistike nemške policije, ki ga je v Berlinu predstavil notranji minister Thomas de Maiziere, kaže da je kriminal, ki so ga zagrešili priseljenci, v primerjavi z lanskim letom narasel za kar 52,7 odstotka. Azilanti, begunci in nezakoniti priseljenci so leta 2016 storili kar 174.438 kaznivih dejanj.
"To ni nekaj, kar bi lahko zanemarili," je dejal de Maiziere. "Storilci teh dejanj bodo izgubili pravico do bivanja tukaj," je dodal, a hkrati opozoril, da vseh priseljencev ne gre metati v isti koš. "Ne smemo dovoliti, da senca suma pade na vse priseljence, ki živijo med nami. Velika večina živi z nami, prevzeli so naša pravila in naše vrednote."
Večino kaznivih dejanj so po njegovih besedah storili povratniki in samo odstotek migrantov je kriv za kar 40 odstotkov kriminalnih dejanj. Poleg tega kaznivih dejanj v večini niso zagrešili migranti, ki so v Nemčijo pribežali zaradi vojne v Siriji, pač pa so krivi nezakoniti priseljenci iz drugih držav, ki so jim v Nemčiji zavrnili azil – največ jih prihaja z območja Balkana, Maroka, Alžirije in nekdanje Sovjetske zveze.
Poleg tega statistike kažejo na nadpovprečno rast števila umorov in ubojev, in sicer za 14,3 odstotka v primerjavi z letom 2015, ter posilstev in spolnih napadov (12,8 odstotka).
Močno se je povečalo tudi število politično motiviranih kaznivih dejanj, ki so jih zagrešili tujci. Lani so jih zabeležili 3372, kar je za 66,5 odstotka več kot leta 2015. Gre med drugim za kazniva dejanja, izvršena v imenu tujih ekstremistov, t. i. Islamske države ali Kurdske delavske stranke, je navedel de Maiziere. Na splošno so v Nemčiji lani zabeležili 41.549 politično motiviranih kaznivih dejanj, kar je za 6,6 odstotka več kot leta 2015.
Po drugi strani se je število vlomov zmanjšalo za 9,5 odstotka v primerjavi z letom 2015, ki je bilo sicer rekordno od 90. let prejšnjega stoletja.
Najvarnejša nemška zvezna dežela je Bavarska s 4785 kaznivimi dejanji na 100.000 prebivalcev, na repu lestvice pa so Berlin, Bremen in Hamburg.
