Parlament potrdil tri mesece izrednih razmer, začasno preklicali konvencije o človekovih pravicah

V Istanbulu in Ankari je prvi dan izrednih razmer mirno. Kot je v sredo pojasnil namestnik premierja in tiskovni predstavnik vlade Numan Kurtulmus, je namen trimesečnih izrednih razmer pregon vzporednih struktur klerika v izgnanstvu Fethullaha Gülena, ki mu pripisujejo odgovornost za poskus državnega udara minuli petek. Kot je dodal Kurtulmus, izredne razmere ne zadevajo naroda, temveč državo. "To ne bo vplivalo na vsakdanje življenje ljudi. Tudi delo parlamenta ostaja nedotaknjeno," je še dejal.

Turški parlament, kjer ima večino vladajoča stranka predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, Stranka za pravičnost in razvoj AKP, je danes razpravljal o uvedbi izrednih razmer. Parlament je imel pravico, da spremeni trajanje izrednih razmer ali jih odpravi, a so jih sklenili potrditi. Kot je sporočil predsednik parlamenta Ismail Kahraman, je za izredne razmere glasovalo 346 od skupno 550 poslancev. 

Začasno tudi preklicali evropske konvencije o človekovih pravicah

"Turčija bo začasno preklicala evropsko konvencijo o človekovih pravicah, v kolikor to ni v nasprotju z njenimi mednarodnimi obveznostmi," je sporočil Kurtulmus.

Kot je pojasnil, bo Turčija sprejela enak ukrep kot Francija po 15. členu konvencije, ki državam podpisnicam omogoča odvzem določenih pravic v času vojne ali izrednih razmer. Zatrdil je še, da izredne razmere niso v nasprotju z evropsko konvencijo o človekovih pravicah.

15. člen omenjene konvencije omogoča državam, da v času izrednih razmer omejijo določene pravice, med drugim svobodo gibanja, izražanja in zbiranja. Hkrati določa, da morajo biti ukrepi sorazmerni in ne smejo diskriminirati ljudi na podlagi etnične, verske ali družbene pripadnosti.

Kurtulmus je tudi dejal, da bodo izredne razmere morda trajale le 45 dni, čeprav so jih razglasili za tri mesece. "Želimo, da se izredne razmere končajo čim prej," je dejal.

Zagotovil je, da z ukrepi ne bodo omejili temeljnih pravic in svoboščin, temveč da so izredne razmere uvedli, da bi "državo očistili tolpe" zarotnikov.

Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International (AI) pa je opozorila, da izredne razmere ne smejo zmanjševati človekovih pravic ali služiti kot izgovor za dodatno omejevanje svobode izražanja in zaščite pred arbitrarnim priprtjem in mučenjem.

"Po nasilju, ki je spremljajo poskus državnega udara, je sprejemanje ukrepov za zagotovitev javne varnosti razumljivo. Vendar morajo izredni ukrepi spoštovati obveznosti Turčije po mednarodnem pravu, ne smejo zavreči težko pridobljenih svoboščin in varovalk človekovih pravic ter ne smejo postati stalni," je dejal Andrew Gardner iz AI.

Nemčija zaskrbljena zaradi turških izrednih razmer

Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je od Turčije že zahteval, naj izredne razmere omeji na najkrajši čas. "Treba jih je časovno omejiti in nato nemudoma končati. Vse ostalo bo raztrgalo državo in Turčijo oslabilo tako navznoter kot navzven," je v Washingtonu dejal vodja nemške diplomacije.

Turški vodilni politiki so sicer poskušali pomiriti javnost. Podpredsednik vlade Mehmed Simsek je po Twitterju poudaril, da izredne razmere ne bodo prizadele svobode medijev ali svobode gibanja. Zatrdil je, da ne gre za uvedbo vojnega stanja, kot je to bilo v času vojaške diktature leta 1980.

Tudi premier Binali Yildrim je zagotovil, da izredne razmere niso uperjene proti vsakdanjemu življenju ljudi.

Oglasil se je tudi Erdogan, ki je dejal, da sam zagotavlja, da v času izrednih razmer ne bo omejitev. "Izredne razmere so za zaščito prebivalstva in zagotovo ne proti pravu in svoboščinam," je dejal. Od ZDA je znova zahteval izročitev Gülena.

Med izrednimi razmerami lahko pristojne turške oblasti razglasijo policijsko uro, prepovejo zborovanja, cenzurirajo medije ali jih celo ukinejo.

Grško sodišče turške častnike obsodilo na dva meseca pogojne kazni

Sodišče v grškem mestu Aleksandrupoli je danes osem turških častnikov, ki so po poskusu državnega prevrata zbežali v Grčijo, obsodilo na dva meseca zaporne kazni pogojno. Turški častniki, izročitev katerih od Grčije zahteva Turčija, so tudi zaprosili za azil v Grčiji. Častniki so bili obsojeni zaradi nezakonitega vstopa v Grčijo. Grozilo jim je do pet let zapora.

Eden od obsojenih častnikov je danes na sodišču dejal, da si ne želijo vrnitve v Turčijo, ker so bili priča nekritičnim aretacijam vojaškega osebja in jih je strah.

"Razmišljali smo, da bi odšli v Bolgarijo, Romunijo ali Grčijo in na koncu smo se odločili za Grčijo," je pojasnil eden od častnikov. Častniki so tudi zavrnili, da bi bili povezani s poskusom državnega udara v Turčiji.

Turški častniki so z vojaškim helikopterjem pristali v grškem Aleksandrupoliju v soboto. Pristanek so jim dovolili, ker so oblastem poslali signal, da so v nevarnosti. Po njihovem prihodu je iz Turčije prispela posadka, ki je helikopter vrste black hawk odpeljala nazaj v Turčijo.

Po mnenju opazovalcev bi lahko dogodek vplival na odnose med državama, ki sta obe članici Nata. Grčija in Turčija, ki veljata za zgodovinski nasprotnici, sta postali članici Nata leta 1952. V zadnjih letih so se odnosi med državama bistveno izboljšali, imata pa državi še vedno odprto vprašanje glede meje v zraku in na morju v Egejskem morju.

Erdogan: Demokracija v Turčiji ni ogrožena

Turški predsednik Erdogan je v intervjuju za televizijo Al Jazeera ovrgel kritike zaveznikov glede ravnanja tuških varnostnih sil po poskusu puča. Poudaril je, da njegova stranka nima nobenih zadržkov za sodelovanje z opozicijskimi političnimi strankami.

Številni politični strokovnjaki po puču opozarjajo, da bo Erdogan nastalo situacijo skušal izkoristiti za vzpostavitev predsedniškega sistema. "Ostali bomo v okviru parlamentarnega sistema v imenu našega naroda in solidarnosti. Storili bomo vse, kar bo treba," pa je zagotovil Erdogan.

Sam pa je vrnil kritiko Franciji. "Če je francoski zunanji minister kritiziral mene osebno, se je zmotil. Če želi lekcijo iz demokracije, naj pride k nam. Vsi vemo, kako Francija ravna z romsko populacijo. Po drugi strani pa je Turčija sprejela več kot milijon sirskih beguncev," je dejal. Življenje je v državnem udaru izgubilo 246 nedolžnih ljudi, je spomnil turški predsednik. "Nekatere so povozili tanki. Mnogo je ranjenih. Kako naj sprejmemo izjave ljudi, ki trdijo, da je Erdogan diktator, da se ponaša nedemokratično," je dejal. 

Turški predsednik ne izključuje možnosti, da so v ozadju puča druge države

Ob tem Erdogan ni izključil možnosti, da bi lahko bile v ozadju poskusa državnega udara tudi kakšne druge države. "Imamo priznanja ljudi, zdaj nam sporočajo nova imena. Vsa ta imena pa pravzaprav oblikujejo eno verigo, ki vodi do vodje teroristične organizacije s sedežem v Pennsylvaniji," je dejal turški predsednik in znova s prstom pokazal na nekdanjega zaveznika, zdaj največjega sovražnika, klerika Fetullaha Gülena. "Gülenova teroristična organizacija ima nad seboj ljudi. Organizatorji puča so izvrševali ukaze nadrejenih," je dejal Erdogan.

Na vprašanje, zakaj so oblasti prijele toliko ljudi, je Erdogan dejal, da je ta trenutek težko oceniti, koliko ljudi znotraj turške vojske je sodelovalo pri poskusu puča. "Ampak, jasno je, da je šlo za manjšino. To so ljudje, ki pripadajo teroristični organizaciji Fetullaha Gülena. To je bil poskus manjšine, da večini vsili svoj pogled," je dejal Erdogan.

Mnogi se sprašujejo, kako so varnostno-obveščevalnim službam ušle informacije o tem, da se pripravlja vojaški udar. Erdogan je odvrnil, da ne moremo govoriti o spodrsljaju obveščevalcev. "Če bi obveščevalne službe delale v popolni zmogljivosti, teroristična organizacija Fetullaha Gülena ne bi dobila takšne priložnosti," je zatrdil. Ob tem je spomnil, da so se podobni neuspehi obveščevalnih služb zgodili tudi v ZDA in Evropi.

'Svet ni Evropska unija'

V intervjuju se je Erdogan skušal izogniti vprašanju o možnosti, da bi Turčija žrtvovala članstvo v EU zaradi ponovne uvedbe smrtne kazni. A je na koncu dejal, da to zahtevajo ljudje na ulicah, odločitev o tem pa bo sprejel turški parlament. "Svet ni EU," je dejal in spomnil, da smrtno kazen poznajo tudi v ZDA, Rusiji in mnogih drugih državah. Odnosi med državami ne smejo temeljiti na čustvih, je dejal Erdogan, zato verjame, da bodo ZDA odgovorile na njihove zahteve po izročitvi Gülena. Pri tem je izpostavil, da sta mu podporo izrekla ameriški predsednik Barack Obama in generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg.

Že pred dvema dnevoma je sicer turški predsednik svoj prvi intervju po poskusu puča podal za ameriško televizijo CNN. Že takrat je poskus vojaškega udara označil za "očitno kaznivo dejanje izdaje" in poudaril, da bodo odgovorni za poskus udara najstrožje kaznovani. Prav tako pa je dejal, da bo spoštoval voljo ljudi, če bodo ti odločili, da se znova uveljavi smrtna kazen.

So pučisti nameravali Erdogana obsoditi zaradi 'premehkega' odnosa do Kurdov?

Tisti, ki so načrtovali državni udar v Turčiji, so nameravali predsednika Erdogana in njegove tesne sodelavce obtožiti zagotavljanja pomoči teroristom in pogajanj s prepovedano kurdsko stranko PKK pred vojaškim napadom na kurdsko manjšino, poročajo turški mediji, ki se sklicujejo na policijske dokumente.

Med preiskavo pisarne tožilca Mehmeta Sela v Istanbulu, ki je v pridržanju, so namreč našli peticijo, s katero bi zahtevali pravni postopek proti trenutni turški vladi. Peticija je bila brez podpisov in datuma, ne dokumentu je bila le letnica 2016.

Če bi pučisti uspeli spodnesti Erdoganov režim, bi glede na dokumente, ki jih je zasegla policija, podporniki puča sprožili preiskavo o sumu, da je predsednik z ožjimi sodelavci "izvedel kaznivo dejanje pomoči oboroženi teroristični organizaciji z ignoriranjem njihovih priprav na napade," poroča agencija Anadolu.

Erdogana, njegovega notranjega ministra Efkana Ala, šefa nacionalne obveščevalne službe Hakana Firana, nekdanjega premierja Ahmeta Davotogluja, njegova nekdanja namestnika Beširja Atalaja in Jalcina Akdogana ter guvernerje provinc, naj bi namreč pučisti obtožili "premehkega" ravnanja s kurdskimi uporniki in mirovnih pogajanj z vodstvom PKK med letoma 2009 in 2015.

Te obsodbe se sicer zdijo ironične, saj je turški predsednik v večkrat poudaril, da bo "onesposobil" Kurde, potem ko je bilo lani poleti premirje med PKK in Ankaro prekinjeno po dveh letih.

Kriza v Turčiji se preliva tudi v BiH

Kriza v Turčiji se po petkovem poskusu puča preliva tudi v BiH, kjer ima turški predsednik Recep Tayyip Erdogan nemalo privržencev, hkrati pa več ustanov deluje pod okriljem gibanja klerika Fethullaha Gülena. Erdogan slednjemu pripisuje odgovornost za puč, turški veleposlanik v BiH pa je Sarajevo pozval, naj omenjenim ustanovam prepreči delovanje.

Gülen, nekdanji Erdoganov zaveznik, že nekaj časa pa sovražnik številka ena, je na čelu gibanja Hizmet, ki promovira zmerni islam, v Ankari pa ga označujejo za teroristično organizacijo. Hizmet vodi tudi več ustanov v BiH. Med njimi so mednarodna univerza Burč ter mreža osnovnih in srednjih šol Bosa sema, ki od leta 1998 delujejo v Sarajevu, Bihaću, Zenici, Tuzli in Mostarju.

Turški veleposlanik v BiH Cihad Erginay je v sredo oblasti v Sarajevu pozval, da tem šolam onemogočijo delo. V pogovoru za sarajevsko televizijo Face TV je Erginay te šole označil za sestavni del teroristične organizacije, ki jo vodi Gülen, in poudaril, da bi se proti njej morali boriti vsi.

"Pričakujemo, da se bomo na najboljši možni način spopadli, saj vidimo, da se sicer oni skozi leta vtihotapijo v državne in druge institucije. Treba je biti pozoren. To je odgovornost vseh državnikov, uradnikov in staršev," je poudaril Erginay. Pri tem je spomnil, da so nekatere države, kot sta Uzbekistan in Azerbajdžan, delovanje Gülenovih šol že ustavili. "Ta organizacija grozi tudi drugim državam, ne le Turčiji," je dejal turški veleposlanik.

Turški veleposlanik ni edini v BiH, ki je napadel šole pod okriljem Hizmeta. V teh ustanovah so se na napade odzvali že v preteklih dneh in v sporočilih za javnost zavrnili vsakršne obtožbe v povezavi z aktualnim dogajanjem v Turčiji. Označili so jih za neresnične in zlonamerne ter dodali, da so se v zvezi z obtožbami in tudi grožnjami obrnili na policijo, od katere pričakujejo zaščito.

Tarča napadov so tudi mediji, ki se jih povezuje z Gülenom. Pod udarom se je tako znašel časnik Novo vrijeme, ki naj bi ga financirali iz virov, ki jih priskrbi Hizmet. Novinarji tega časnika so bili deležni verbalnih groženj in obtožb, da so izdajalci.