V veljavi strožji ukrepi EU proti Rusiji, Slovenija že utrpela za 9 milijonov škode

Od danes dalje je v veljavo stopil nov sveženj ukrepov Evropske unije proti Rusiji zaradi destabiluizacije vzhoda Ukrajine. Med drugim sankcije vključujejo nadgradnjo obsotječih gospodarskih omejitev na finančnem, energetskem in obrambnem področju ter razširitev seznama oseb, ki so jim zamrznili premoženje in porepovedali potovanje v unijo.

Glavni novosti pri krepitvi gospodarskih sankcij sta, da državljani in podjetja EU ne bodo več smeli izdajati posojil petim velikim ruskim bankam v državni lasti ter da bo prepovedano tudi zadolževanje treh velikih ruskih obrambnih podjetij in treh velikih naftnih podjetij na evropskih trgih.

Seznam oseb, kaznovanih z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja v unijo, bo dopolnjen s 24 osebami, vpletenimi v dejanja, ki kršijo ozemeljsko celovitost Ukrajine. Med njimi bodo predstavniki novega vodstva v Doneškem bazenu, vlade na Krimu ter ruski oligarhi.

Tako bo na kazenskem seznamu 119 posameznikov in 23 pravnih oseb. Poleg tega bo pravna podlaga razširjena, tako da bo mogoče z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja v unijo kaznovati posameznike ali pravne osebe, ki poslujejo s separatističnimi skupinami v Doneškem bazenu.

Članice bodo sicer do konca meseca opravile celovit pregled izvajanja mirovnega načrta in dogovora o premirju, na podlagi katerega se lahko odločijo tudi za spremembe, na primer za delno ali popolno razveljavitev sankcij, če bi ocenile, da Rusija ustrezno ukrepa za zagotovitev vzdržne politične rešitve za krizo v Ukrajini.

Nove sankcije uvedle tudi ZDA

Po Evropski uniji so danes zaradi dogajanja v Ukrajini nove sankcije proti Rusiji sprejele tudi ZDA. Kot so sporočili s finančnega ministrstva v Washingtonu, se strožje sankcije nanašajo na ruski finančni in energetski sektor. Po novem so usmerjene tudi proti največji ruski banki Sberbank ter nekaterim glavnim energetskim in tehnološkim podjetjem.

Dodatne sankcije pa so ZDA uvedle še proti energetskemu sektorju Rusije v povezavi z raziskovanjem in izkoriščanjem podvodnih energetskih virov na območju Arktike in iz skrilavcev v Rusiji. Gre za podjetja Gazprom, Gazpromfnet, Lukoil, Rosfnet in Surgutnefgas. Tarča novih sankcij so tudi osebe, ki so dejavne v ruskem obrambnem sektorju.

Rusija ima pripravljen odgovor

Rusija sicer že pripravlja odgovor na nov paket ukrepov. Po besedah sicer visokega uradnika blizu ruski vladi, bi lahko Rusija omejila uvoz vozil iz Evropske unije. "Imamo veliko nekmetijskih proizvodov, kjer so naši partnerji, še posebej evropski, precej bolj odvisni od Rusije kot Rusija od njih," je dejal svetovalec ruskega predsednika Vladimirja Putina, Andrej Belousov. "To vključuje uvoz avtomobilov, predvsem rabljenih, pa tudi izdelkov, ki smo jih sposobni proizvajati sami. Tudi nekaterih vrst oblačil," je povedal.

Ruski predsednik Dimitrij Medvedjev pa je že pred tem dejal, da bi lahko Rusija za potniška letala zaprla svoj zračni prostor.

Danes je Rusija Evropsko unijo obtožila, da je z novimi sankcijami zadala udarec mirovnemu procesu v Ukrajini. "Sprejemanje takšnih odločitev v času, ko se mirovni proces stabilizira, tako kot smo upali, pomeni izbiro škodovanja mirovnemu procesu," je dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov.

Ob robu vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje v Dušanbeju je Lavrov napovedal, da se bo Rusija na sankcije odzvala "mirno, na ustrezen način", predvsem pa bo odziv utemeljila na nujnosti obrambe svojih interesov.

Slovenija zaradi ukrepov utrpela za devet milijonov evrov škode

Danes je o novih sankcij EU proti Rusiji govoril tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec, ki je ponovil svoje stališče, da se z ekonomskimi ukrepi lahko izvaja določen pritisk, da pa niso pravi inštrument za rešitev krize. Pojasnil je, da je EU pri vprašanju sankcij proti Rusiji razdeljena na dve skupini držav; na baltske države, Poljsko in Švedsko, ki zagovarjajo takojšnje in ostre sankcije, ter Nemčijo, Francijo, Italijo in tudi Slovenijo, ki zagovarjajo stališče, da je treba biti bolj previden.

Po njegovih ocenah je imela Slovenija zaradi sankcij doslej za devet milijonov evrov škode, medtem ko celotna blagovna menjava z Rusijo znaša 1,6 milijarde. Bolj ga skrbijo napovedani ruski protiukrepi, ki naj bi zadevali avtomobilsko industrijo. V tem primeru bi to prizadelo zlasti slovenski avtomobilski grozd.

GZS: Sankcije stopnjujejo negotovost

Direktor Centra za mednarodno poslovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Aleš Cantarutti pa je dejal, da nove sankcije in napovedani povračilni ukrepi s strani Rusije neposredno ne bodo veliko vplivali na Slovenijo. "Stopnjuje pa se negotovost zaradi posrednih učinkov na trg EU," je dejal.

Negotovost se po Cantaruttijevih besedah povečuje tako zaradi učinkov na slovenske posredne izvoznike v Rusijo (prek končnih izdelkov drugih evropskih proizvajalcev) kot tudi na izvoznike v EU, in sicer zaradi vpliva sankcij na trge določenih izdelkov in storitev v uniji. Prav tako pa obstaja negotovost zaradi nevarnosti nadaljnjega zaostrovanja.

"Ostaja pa ključna neznanka: kako bodo sankcije in zaostrovanje odnosov med EU in Rusijo vplivali na celotni slovenski izvoz v zadnjih petih mesecih, torej po njihovi uvedbi," je opozoril Cantarutti.

Porošenko: Ukrajina v torek pridružena članica EU

Skoraj istočasno, ko so novi ukrepi z objavo v evropskem uradnem listu postali veljavni, pa je ukrajinski predsednik Petro Porošenko napovedal, da bo Ukrajina z EU pridružitveni sporazum podpisala v torek. Takrat se bosta namreč sešla ukrajinski in Evropski parlament in ratificirala sporazum.

Porošenko pravi, da gre za zgodovinski trenutek, ki bo določil prihodnost njegove države. "Ukrajinci so prestali enega izmed najtežjih preizkusov za pravico do tega, da so Evropejci," je izjavil. Izrazil je tudi prepričanje, da bo Ukrajina postala bolj demokratična in svobodnejša.

Sicer pa je tudi poudaril, da se bo Krim sčasoma znova pridružil Ukrajini, saj bodo njegovi prebivalci spoznali koristi življenja v državi z zahodnimi vrednotami in svoboščinami. "Krim bo znova z nami, ne nujno... z vojaškimi sredstvi," je obljubil. "Za Krim bomo zmagali na svoboden, demokratičen in gospodarski način... To je edini način, na katerega lahko zmagamo - v boju za razum Krima," je poudaril.

Upa tudi, da mu bo med obiskom v Washingtonu prihodnji teden uspelo zagotoviti poseben status Ukrajine pri Natu. Nadeja se namreč, da bo Ukrajina prišla pod okrilje Natovega varnostnega dežnika, še preden bo uresničila obnovljene ambicije za polnopravno članstvo v zavezništvu. Njegov obisk v Washingtonu, kjer se bo v četrtek srečal z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, bo vključeval pogovore o hitri sklenitvi novega dogovora o dodatni zaščiti pred rusko grožnjo.