Maduro 'ugasnil' BBC in CNN, ko so vojaška vozila zapeljala na protestnike

Juan Guaido je ljudstvo nagovoril okoli osmih po lokalnem času ali okoli treh ponoči po našem času. Ljudi je pozval, naj nadaljujejo z mirnim bojem na ulicah in jim dejal, da "Maduro nima več podpore oboroženih sil, še manj venezuelskega ljudstva".

"Jutri zjutraj bomo znova na ulicah, se vidimo tam," je ljudem sporočil Guaido. Ocenil je, da se odvijajo zgodovinski dnevi za državo. "Tokrat lahko dosežemo spremembe," je še dodal.

Aktualni voditelj Nicolas Maduro je tokrat sprva ostal nekje v ozadju, kar je po mnenju analitikov precej zgovoren podatek. Navsezadnje gre za politika, ki redno rohni z venezuelskih televizijskih zaslonov in radijskih sprejemnikov. Številni so zato prepričani, da se z "operacijo Svoboda" tokrat res dogajajo spremembe, ki bi lahko vodile v menjavo oblasti. Oglasil se je zvečer po lokalnem času, ko je na nacionalni televiziji dejal, da je poskus vsiljevanja nezakonite vlade s podporo ZDA in Kolumbije propadel. Vse skupaj je ocenil za šov. Požugal je tudi voditeljem upora. Dogajanje, ki smo ga gleda včeraj namreč po njegovem ne more ostati  nekaznovano. Vsi vpleteni pa se morajo vdati. Imenoval je tudi starega-novega šefa obveščevalne agencije Gustava Gonzaleza Lopeza. Njegov predhodnik je "odletel", ker se je na spletu pojavilo pismo, v katerem Manuel Christopherjem Figuera piše, da je bil vedno zvest Maduru, a mu poočita korupcijo in oceni, da je "čas za prenovo države".

O dogajanju v Venezueli so včeraj obsežno poročali skoraj vsi svetovni mediji, Madurov režim pa je na hitro ugasnil tudi v Venezueli dostopna BBC in CNN. Pri CNN so ob tem zapisali, da se je to zgodilo takoj potem, ko je mreža prenašala posnetke vojaških vozil, ki so v Caracasu peljala kar čez protestnike. Operaterji DirecTV, Net Uno, Intercable in Telefónica so od državnega regulatorja prejeli ukaz, da prekinejo predvajanje "spornih programov".

Je pa dogajanje včeraj predvsem začinila novica, da je opozicijski politični zapornik Leopoldo López, Guaidojev mentor, ki se je v dokončni nemilosti Madurove oblasti znašel leta 2014, našel zavetje na španski ambasadi, skupaj s soprogo in hčerko.

Lopez je bil vse od leta 2017 v hišnem priporu, od koder ga je, kot je sporočil na Twitterju, na pobudo Guaidoja rešila vojska. Tudi on je Venezuelce pozval naj nadaljujejo proteste.

Dramatično dogajanje na venezuelskih ulicah

Dogajanje v Venezueli je bilo včeraj dramatično. Caracas je prekril dim, glasno so odmevali streli, pele so pesti med podporniki obeh politikov. Na ulice so zapeljali tudi oklepniki.

Uslišali so se nas pogumni vojaki, pravi domoljubi, ki so diktatorju dokončno obrnili hrbet, je dramatično oznanil Guaido, medtem ko so ljudje vzklikali "svoboda, svoboda". Prestopniki pa so si nadeli modre trakove in iz oklepnih vozil zvlekli svoje nekdanje kolege.

Na drugi strani pa je bil venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino: "Vsi tisti, ki iščete nasilje, nemire, kaos, anarhijo in smrt: zahtevam, da prenehate!" Upornikom je sporočil, da so zavedli "le peščico". Zatrdil je tudi, da je šlo za nepomemben poskus udara, ki so ga hitro zatrli, 80 odstotkov vojakov, ki so sodelovali v njem, pa se je po njegovem prostovoljno umaknilo.

Policija je šla nad množico s solzivcem, protestniki so odgovorili s kamenjem. Poškodovanih je bilo okoli 70 ljudi, poročajo venezuelski mediji, ena oseba, 24-letni moški, naj bi umrla.

Maduro vztraja

A čeprav je bilo včeraj na venezuelskih ulicah mogoče slišati tudi prisege, kot je "Juan Guaido je moj legitimni predsednik. Ne glede na to, kaj se zgodi, mu bom stal ob strani vse do smrti" – kot je govoril eden od vojakov, ki so prestopili na njegovo stran, Guaidojevi podporniki pa so upali, da bo 30. april zadnji dan, ko bo državi vladal Nicolas Maduro, a se to ni zgodilo.

Danes se na venezuelskih ulicah obeta nov dan upora, a ljudje priznavajo, da vladata predvsem negotovost in strah. Medtem ko Madura zapušča vse več vojakov, ima za zdaj še dovolj podpore med generali. Medtem ko Guaidoju uspeva na ulice privabiti veliko ljudi, se številni sprašujejo, kdo so ljudje, ki ga podpirajo, kaj bi prinesli obubožani državi in kako uspešno bi lahko zakrpali globoke razpoke v venezuelski družbi. Številni, ki Madura ne podpirajo (več), namreč ne podpirajo niti Guaidoja, ki mu očitajo precej nenavaden poskus skoka na oblast.

Z zaskrbljenostjo dogajanje spremlja tudi svet. Številne države so svoje državljane pozvale, naj v luči negotovosti, čim prej zapustijo Venezuelo.

"Molite za nas"

V Venezueli živijo tudi Slovenci in njihovi potomci. Za oddajo 24UR ZVEČER je spregovorila Maria Voglar in iz prve roke razložila, kako hudo je zares v Venezueli.

"Prosim ljudi v Sloveniji, da veliko molijo za nas. Naj prosijo Marijo, da nam pomaga v teh odločilnih trenutkih, v tem trenutku gre pri nas za življenja. Gre za naše duše. Prosim, molite za nas," sporoča v Slovenijo.

Kot je povedala, je v državi zelo slabo že dolgo. "Zelo smo nezadovoljni z vojsko, ki jo imamo. Zdi se mi, kot da mi kradejo iz denarnice. Tem ljudem vsi plačujemo, da nas varujejo, pa so prvi, ki nas teptajo, ranijo, ki se požvižgajo na naše pravice. Bila sem na številnih demonstracijah, na tokratnih sicer ne. Pogosto se je dogajalo, da so v nas vrgli solzivec, nas tepli, z nami so ravnali zelo surovo. Sem proti naši vojski, žal mi je denarja, ki ga Venezuelci tako zelo potrebujemo, pa gre za vojsko."

Je med tistimi, ki upajo, da se Maduru na čelu države izteka čas. "Upamo, da bo prišlo do spremembe oblasti. To je tisto, kar resnično potrebujemo. In ta sprememba je nujna, ker tako ne moremo več živeti. Ljudje me sprašujejo, kako preživimo. Na to sploh ne morem več odgovarjati, ker še sama ne vem, kako. Res ne vem več, kako še živimo brez hrane, zdravil, zdravnikov. Sama bi trenutno potrebovala travmatologa, pa ga ni. Šli so iz države. Nimamo specialistov, ničesar več nimamo. Včeraj ponoči smo bili šest ur brez elektrike. Zmanjkalo jo je ob sedmih zvečer, vrnila se je ob enih ponoči. Potem pa jo je spet zmanjkalo ob enih popoldne, za kakšnih štiri, pet ur. To seveda pomeni, da v tem času tudi nimamo interneta, da ne morem komunicirati. Ni televizije, radia, nobenega načina, da bi komunicirali s svetom, nimamo. V globoki veri, iz srca v Guaidoja polagam vse svoje upe, da bo vse to razrešil. Seveda ne samo vanj, saj sam tega ne more narediti, če ne bo imel podpore ljudstva. Vsi ga moramo podpreti. Mislim, da je tokrat mogoče. Vem, da je na njegovo stran stopilo več visokih predstavnikov vojske, in mislim, da bodo, če bodo čez dan videli, da so ljudje na ulicah, prišli tudi oni. Na to računamo."

Številne države na strani opozicije, ki jo Moskva obtožuje podžiganja konflikta

Odzivi na dogajanje v Venezueli medtem prihajajo z vsega sveta. ZDA so Guaidoju izrazile popolno podporo. Na Twitterju se je oglasil državni sekretar Mike Pompeo, ki je zapisal, da "demokracije ni možno premagati".

Tudi kolumbijski predsednik Ivan Duque, katerega država je v zadnjih letih sprejela številne, ki so pobegnili iz venezuelske revščine, je pozval venezuelske vojake, naj se postavijo na pravo stran zgodovine – proti diktaturi Madura. Njegovo stališče delijo tudi v Braziliji, Nemčiji, Španiji ...

Na drugi strani je Moskva venezuelsko opozicijo obtožila podžiganja konflikta, turški predsednik Recep Tayyip Erdogan pa je obsodil "poskus udara" v Venezueli.

Kaj je šlo narobe v državi, ki ima bogate zaloge nafte?

Od leta 2014 je iz države pobegnilo že več kot dva milijona ljudi. Kriza v Venezueli je v zadnjih letih šla tako daleč, da so sosednje države skušale celo zapreti meje, da bi ustavile migrantske karavane. Nadzor na meji sta tako že okrepila oziroma sta to vsaj poskusila storiti Ekvador in Peru. Poleti je na "povprečen dan" v majhnem perujskem mestu Aguas Verdes mejo prečkalo 2500 ljudi.

Številni so prihajali tudi brez dokumentov. V Venezueli namreč ne zmanjkuje le hrane, zdravil, elektrike, vode, ampak tudi papirja, zato je tudi dobiti potni list pravzaprav misija nemogoče.

Venezuelska oblast, ki za težave države krivi vse mogoče zarote Kolumbije, opozicije in ZDA, od tiste, da je kolumbijski predsednik skušal ob pomoči venezuelske opozicije lani kar z droni napasti Madura, do tega, da želijo ZDA uničiti državo, se sicer zateka k vse bolj bizarnim rešitvam.

Lani poleti so v obtok poslali nove bankovce, na katerih je bilo v primerjavi s prejšnjimi pet ničel manj. Da bi ustavili inflacijo, ki se je bližala milijonu odstotkov. Valuto so vezali na kriptovaluto petro in uvedli novo višino minimalne plače – slabih 30 ameriških dolarjev.

Venezuela je v recesiji že peto leto. Država je odvisna od cen nafte, črno zlato skrbi ta 96 odstotkov prihodkov države, a kaj ko je njena proizvodnja na 30-letnem dnu. Dnevno načrpajo okoli 1,4 milijona 159-litrskih sodov na dan, še pred desetimi leti so jih 3,2 milijona sodov dnevno. Velik del težave sta zastarela tehnologija in korupcija.

Maduro se s to oceno seveda ne strinja, prepričan je, da so "imperialisti" krivi, da je njegova država na kolenih. Prikimali mu bodo najbrž tudi najbolj številni podporniki, tudi po svetu. Po drugi strani pa venezuelska opozicija in na tisoče ljudi, ki bežijo, Madura in njegovega predhodnika Chaveza obtožujejo, da sta državo spremenila v "socialistični pekel na zemlji", kjer se moč ohranja s pomočjo korupcije, nepotizma, klientelizma, širjenja strahu in spretnega odstranjevanja političnih nasprotnikov.

A medtem ko se Maduro ukvarja s širjenjem klasičnih teorij zarote o zlobnem Zahodu in nasprotnikih ideologije, se venezuelska ekonomija ni sesula, ampak razblinila. Venezuela že leta "uspešno osvaja" neslavno zlato medaljo na Bloombergovi lestvici ekonomske bede, ekonomija se je leta 2016 skrčila za 18 odstotkov, brezposelnost se je povzpela na 25 odstotkov, inflacija je bila že takrat 750-odstotna, od takrat pa vse naštete številke le še rastejo – pa ne v pozitivno smer.

A eno so ekonomske številke, še hujša je vsakodnevna realnost Venezuelcev. Vojska kontrolira prehransko verigo, posledica sta podhranjenost in korupcija. Venezuelske bolnišnice so bolj kot bolnišnicam v z nafto bogati državi podobne tistim v sirskem Alepu – brez elektrike, zdravil, higienskih pripomočkov ... Prestolnica Caracas je pri vrhu po številu umorov v svetovnem merilu, trgovina je propadla, zaloge obvladujejo kleptokratski oligarhi, povezani z režimom in varnostnimi silami.

Venezuela se sesuva pri temeljih, pot za to pa je odlično tlakoval Madurov predhodnik Hugo Chavez, odločen, da z naftnim denarjem financira svojo priljubljenost in dosmrtno oblast, četudi to dolgoročno pomeni uničenje. Denar je namenil za socialne programe, kar je seveda dobro – razen, če denarja v resnici nimaš. Iz države je izgnal investitorje in vse, kar je bilo vrednega, razdelil v upravljanje pohlepnim in skorumpiranim prijateljem. Vse nasprotne glasove je režim onemogočil ali dokončno utišal – nekako v stilu Vladimirja Putina ali turškega predsednika Erdogana. Država se je lotila nacionalizacije, popolnega nadzora nad cenami. Medtem ko je višji z režimom povezan sloj doživel razcvet, ceno norosti plačujejo reveži, ki jim oblast ob tem prodaja zgodbe o zarotah.

Zaradi pomanjkanja zdravil naj bi bilo v državi ogroženih več sto tisoč ljudi, okoli 1,3 milijona jih trpi zaradi podhranjenosti. Znova se pojavljajo bolezni, ki so bile odpravljene – ošpice, malarija, tuberkuloza in davica. Ljudje so obupani, vse več mladih rešitev vidi v kriminalu. Ločnico med življenjem in smrtjo tako za Venezuelce vse bolj pomeni – beg iz države.

Življenje v Venezueli se je spremenilo v resnični resničnostni šov o preživetju, pravijo Venezuelci. Preživijo tisti, ki postanejo podaljšek režima, ki služijo na nedovoljene načine, tisti, ki pobegnejo.

Nekateri odkrito govorijo o tem, da bi radi umrli. Kar v Venezueli, kjer se prej dokoplješ do orožja kot kruha, niti ni težko. Spet drugi sanjajo o neki drugi državi, kjer bi bilo življenje bolj znosno. Za začetek bi bilo dovolj, da bi svetila luč, iz pipe pa tekla čista voda, pravijo, marsikje pa se narod sploh ne deli več na podpornike enega ali drugega venezuelskega politika, ampak samo še na skupino, ki se pripravlja na beg, in tisto, ki se vdaja apatiji v državi, kjer je lahko štruca kruha razlog za umor.