VIDEO: Objavljeni posnetki silovitega ameriškega bombardiranja v Siriji, napadi se nadaljujejo

Po torkovih zračnih napadih ameriške vojske in arabskih zaveznic na skrajneže Islamske države ter pripadnike Al Kaide v Siriji in Iraku, tudi minula noč ni minila mirno. Letala držav koalicije proti Islamski državi (IS) so po navedbah Sirskega observatorija za človekove pravice namreč danes obstreljevala položaje te skrajne sunitske skupine v bližini kurdskega mesta Kobane v Siriji. Obstreljevali so položaje in oskrbovalne poti skrajnežev zahodno od mesta Kobane.

Po navedbah prič naj bi letala danes priletela iz Turčije, kar pa so turške oblasti zanikale. Kot je zatrdil neimenovani predstavnik, ni bila Turčija v napadih udeležena niti z zračnim prostorom niti z letališčem. Tudi turška tiskovna agencija Anadolu, ki se sklicuje na vire blizu vlade, poroča, da bojna letala niso letela čez Turčijo, prav tako pa ni bilo uporabljeno letališke zračnih sil Incirlik.

Skrajneži IS so sicer ofenzivo na mesto Kobane, tretje največje kurdsko mesto v Siriji, sprožili pred približno tednom dni. Zasedli so najmanj 64 vasi v okolici mesta. Več kot 130 tisoč civilistov z območja je pred nasiljem zbežalo čez mejo v Turčijo. V zadnjih dneh naj bi kurdskim borcem uspelo upočasniti napredovanje skrajnežev.

Objavljeni posnetki torkovih napadov

Ameriška vojska je objavila posnetke torkovih napadov. Po podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice je bilo v noči na torek ubitih več kot 70 pripadnikov IS ter še kakih 50 teroristov Al Kaide. Med ubitimi teroristi so bili po navedbah observatorija večinoma tujci.

V napadih v Siriji je bilo doslej ubitih najmanj 120 džihadistov iz vrst IS in Al Kaide, še navaja Sirski observatorij.

Varnostni svet ZN sprejel obvezujočo resolucijo o džihadistih

Varnostni svet Združenih narodov je danes pod vodstvom predsednika ZDA Baracka Obame sprejel obvezujočo resolucijo, ki naj bi ustavila pritok tujih borcev v Irak in Sirijo. Države morajo zdaj z ustrezno zakonodajo uvesti, da bo bojevanje za islamistične skupine, kot sta Islamska država ali pa Fronta al Nusra, resno kaznivo dejanje.

Resolucija, ki jo je podprlo vseh 15 članic Varnostnega sveta ZN, poziva države članice, da "preprečujejo in kaznujejo" novačenje, prevoz, organizacijo in opremljanje domnevnih teroristov. Poziva članice ZN, da vsem domnevnim teroristom preprečijo prečkanje meja, da okrepijo nadzor meja in da pozorneje preverjajo potne liste oz. dokumente. Resolucija je bila sprejeta po VII. poglavju Ustanovne listine ZN in je obvezujoča za vse članice ZN, vendar pa ne poziva h kaki vojaški akciji.

Po ocenah ameriških obveščevalnih služb naj bi se Islamski državi pridružilo okoli 15.000 borcev iz okoli 80 držav. Poziv k ustavitvi dotoka tujih borcev v Sirijo in Irak pa je uperjen tudi v strahove, da bi se ti borci lahko začeli vračati v svoje države in izvajati teroristična dejanja. Obama je resolucijo že označil za zgodovinsko.

Obama posvaril pred skrajnimi islamisti in ponudil roko Iranu

Obama je sicer pred sprejetjem resolucije na razpravi Generalne skupščine ZN v New Yorku opozoril, da islamski ekstremizem ogroža globalni napredek. Predstavil je tudi argumente za mednarodno posredovanje proti Islamski državi. Svet mora združiti moči in skupaj nastopiti proti ključnim izzivom, med katerimi so terorizem v Iraku in Siriji, agresija Rusije v Evropi in izbruh ebole v zahodni Afriki, je nagovoril zbrane voditelje.

Kot je dejal, lahko "znova potrdimo našo kolektivno odgovornost za soočenje z globalnimi problemi" in "obnovimo mednarodni sistem, ki je omogočil toliko napredka", ali pa samim sebi dovolimo, da nas posrkajo nazaj in preplavijo vedno novi "izbruhi nestabilnosti". Združene narode je pozval, naj potrdijo svoj osnovni namen in "zavrnejo ta rak nasilnega ekstremizma".

ZDA so odločene skupaj z mednarodno koalicijo uničiti Islamsko državo, je poudaril Obama in pozval h kolektivni akciji proti rekrutiranju s strani skrajnih skupin. Muslimane je obenem pozval, naj zavrnejo nasilno ideologijo Al Kaide in Islamske države. "Edini jezik, ki ga razumejo takšni morilci, je jezik sile. Zato si bodo ZDA skupaj s široko koalicijo prizadevale za uničenje te mreže smrti," je zatrdil. "Danes prosim svet, da se pridruži tem prizadevanjem," je pozval.

Oblastem v Teheranu je sporočil, naj izkoristijo priložnost, ki jo ponujajo pogajanja o iranskem jedrskem programu, ki sedaj potekajo, da se najde mirna, diplomatska rešitev tega dolgoletnega spora.

Svoje lovce je na pomoč poslala celo Avstralija

Kot poročajo tuji mediji, je svoje lovce v pomoč združenim silam v zračnih napadih na teroriste v Siriji poslala celo Avstralija. Britanski premier David Cameron pravi, da se sodelovanju ne bo mogoče izogniti, saj da gre za veliko grožnjo terorizma. Belgija načrtuje, da bo za boj proti skrajni Islamski državi ponudila šest bojnih letal tipa F-16, a bo njihovo uporabo omejila na Irak. Ukrep mora potrditi še belgijski parlament. V zračnih napadih v Iraku bo sodelovalo tudi šest nizozemskih bojnih letal F-16, je sporočil namestnik nizozemskega premierja Lodewijk Asscher. Hrvaška pa je ZDA donirala strelivo, je v New Yorku za hrvaške medije povedala zunanja ministrica Vesna Pusić. "S tem prispevamo v boju proti terorizmu," je dejala.

Napade na Sirijo je že včeraj označil za nelegitimne iranski predsednik Hasan Rohani. Izpostavil je, da v napadih sodelujejo države, ki so donedavnega vzpodbujale rast terorističnih elementov v Siriji. Po drugi strani pa je po izpustitvi 49 talcev v Iraku vse manj zadržana Turčija. Predsednik Recep Tayyip Erdogan je v New Yorku zagotovil, da bo Turčija sodelovala v mednarodnih prizadevanjih proti IS in razmišlja tudi o vojaški udeležbi.

MZZ: Slovenija v oblikovanje ameriškega seznama držav proti IS ni bila vključena

Kot smo poročali, se je na seznamu držav, ki so del mednarodne koalicije proti IS, znašla tudi Slovenija. Slovenski politični vrh je to izvedel šele dan po objavi, slovenski predsednik Borut Pahor pa je dejal, da takšne akcije potrebujejo blagoslov Varnostnega sveta ZN. 

Slovenija se skozi aktivnosti v EU in Natu šteje med države, ki so zaskrbljene zaradi dejavnosti IS, vendar pri oblikovanju ameriškega seznama držav in mednarodnih organizacij, ki sodelujejo v boju proti tej skupini, ni sodelovala, so danes pojasnili z zunanjega ministrstva.

Poudarili so, da "v mednarodni skupnosti obstaja široko soglasje o boju proti mednarodnemu terorizmu in IS", Slovenija "pa kot odgovorni sestavni del mednarodne skupnosti ter članica EU in Nato tvori del prizadevanj v boju proti terorizmu kot grožnji mednarodnemu miru in varnosti".

"Grozodejstva in kršenje osnovnih človekovih pravic ter humanitarnih vrednot s strani te teroristične organizacije so dejanja, ki terjajo odziv mednarodne skupnosti. Terorizem v vseh svojih oblikah in pojavljanjih predstavlja eno največjih groženj mednarodnemu miru in varnosti. Prebivalci Iraka, Sirije in širše regije potrebujejo podporo mednarodne skupnosti za učinkovito zajezitev in soočanje z grožnjo, ki jo predstavlja IS," so zapisali.

Poudarili so, da aktivnosti proti terorizmu in IS zajemajo širok nabor ukrepov, ne le vojaških. "Ukrepi zajemajo širok spekter aktivnosti, od obsodbe mednarodnega terorizma oz. IS, preprečevanja financiranja terorizma, zaustavljanja rekrutiranja in dotoka teroristov, odvzema legitimnosti sovražne ideologije IS do usposabljanja lokalnih struktur ter pomoč pri reševanju humanitarne krize".

Pri vojaških aktivnostih proti IS v Iraku Slovenija ne sodeluje. Glede napada na sile IS v Siriji, ki so ga vodile ZDA, pa so zapisali, da to "predstavlja odločitev ZDA in njenih zaveznic za ta napad, katerega namen je bil zaustavitev in omejevanje terorja, ki ga izvaja IS in katerega posledica je množičen eksodus prebivalcev Sirije v Turčijo".

Na MZZ so še ponovili, da o možnem konkretnem prispevku slovenska vlada doslej ni razpravljala. "Možnosti za konkreten prispevek Slovenije so omejene, v vsakem primeru pa bodo morebitne odločitve v skladu z mednarodnim pravom s slovenskim pravnim redom," so še zapisali.