Predstavniki slovenskih manjšin v Avstriji so si oddahnili

V ponovljenem krogu predsedniških volitev v Avstriji, ki so se zgodile v nedeljo, je glede na začasne končne izide prepričljivo zmagal Alexander Van der Bellen. Dobil je slabih 51,7 odstotka glasov, njegov izzivalec, svobodnjak Norbert Hofer, pa 48,3 odstotka glasov.

"Od začetka sem se boril in obljubljal proevropsko Avstrijo," je za avstrijsko radiotelevizijo ORF povedal 72-letni dolgoletni predsednik Zelenih. Ob tem je obljubil, da bo branil vrednote "enakosti, svobode in solidarnosti".

Okoli 700.000 glasov je bilo oddanih po pošti, te naj bi prešteli danes. S temi glasovi naj bi Van der Bellen po napovedih rezultat še izboljšal. Ocene inštituta ARGE kažejo, da bo Van der Bellen na koncu dobil 53,3 odstotka glasov, Hoferjev delež pa bo s tem upadel na 46,7 odstotka glasov. Hofer je že v nedeljo priznal poraz.

Avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka, ki je na čelu avstrijske volilne komisije, pričakuje, da bodo končni izidi volitev znani drevi.

Glasovnice, oddane po pošti, so začeli preštevati ob 9. uri. Pri štetju glasov sodeluje več kot 100 okrajnih volilnih uradov. Volilna udeležba je dosegla 74 odstotkov, po ocenah inštituta Sora pa se lahko Van der Bellen za svojo zmago med drugim zahvali podpori žensk. Kar 62 odstotkov volivk je namreč glasovalo zanj.

Med volivci moškega spola je v prednosti Hofer. Na splošno pa je Van der Bellnu bolje uspelo mobilizirati svoje volivce. Zanj so glasovali tisti, ki na prihodnost gledajo pozitivno, in ti so tudi v večji meri odšli na volišča. Medtem so pesimisti, ki so se bolj nagibali k Hoferju, v nedeljo ostali doma.

Uspešnejši od Hoferja je bil nekdanji predsednik Zelenih tudi pri volivcih konservativne koalicijske ljudske stranke (ÖVP). Zanj je glede na analize inštituta Sora glasovalo 55 odstotkov privržencev ÖVP.

V prvotnem drugem krogu volitev 22. maja je Van der Bellen zmagal s tesno prednostjo vsega skupaj manj kot 31.000 glasov. Vendar je nato zaradi napak pri štetju glasov po pošti in po pritožbi svobodnjakov avstrijsko ustavno sodišče te volitve razveljavilo in odredilo ponovitev, ki bi morala po prvotnih načrtih potekati že oktobra. Zaradi zapletov z lepilom na ovojnicah glasovnic po pošti so nato volitve preložili na nedeljo.

Geržina: K zmagi je prispeval tudi brexit

K zmagi Alexandra Van der Bellna je prispeval tudi brexit, je za STA ocenil nekdanji slovenski veleposlanik na Dunaju Aleksander Geržina. Junijska referendumska odločitev Britancev za odhod iz EU je po njegovem mnenju povzročila tudi deloma večjo mobilizacijo proevropskih volivcev v prid Van der Bellnu.

Ljudje se po besedah Geržine zavedajo, da se dejansko lahko zgodi, da država nekega dne odide iz EU. "In mislim, da je to povzročilo šok pri velikem delu ljudi v Evropi. Zadnje raziskave kažejo, da se pripadnost Evropi v nekaterih velikih članicah veča," je dodal.

Sicer pa je Van der Bellenova volilna zmaga najprej velik uspeh stranke Zelenih. Gre za stranko, ki je na političnem prizorišču že približno 30 let, a spada med majhne avstrijske stranke z med 10- in 14-odstotno podporo in nikoli ni bila v vladi, je pojasnil.

Vendar, dodaja Geržina, je izid nedeljskih volitev hkrati tudi velik uspeh svobodnjaške stranke (FPÖ), ki je dobila skoraj polovico volilnega telesa ob ne tako majhni volilni udeležbi. Zato bo zelo zanimivo spremljati, kako se bo pripravljala na parlamentarne volitve. FPÖ sicer že mesece vodi v javnomnenjskih raziskavah.

"Spomladi sem imel tezo, da svobodnjaška stranka niti ni tako zelo zainteresirana za predsednika republike, kot je za zveznega kanclerja, in težko bi si predstavljal, da bi ob zmagi Hoferja dobila še mesto zveznega kanclerja na rednih ali izrednih parlamentarnih volitvah. Zdaj pa se mi zdi, da je temu cilju bližje," je ocenil Geržina.

Po njegovem mnenju se bo nezaupanje v staro oziroma obsoletno notranjepolitično sceno v Avstriji, na kateri dominirata dva velika bloka - socialdemokratska (SPÖ) in ljudska stranka (ÖVP), z Van der Bellnom kot predsednikom države še povečalo. Tudi zmagovalec nedeljskih volitev, sicer dolgoletni predsednik Zelenih, namreč izhaja iz nekega establišmenta, saj je bil pred tem veliko let član SPÖ.

Geržina sicer ne pričakuje, da bo že čez nekaj mesecev v Avstriji prišlo do izrednih parlamentarnih volitev. Težko si namreč predstavlja, da bi šli vladajoči SPÖ in ÖVP tako rekoč že danes v nove volitve. SPÖ in deloma tudi ÖVP sta namreč podprli Van der Bellna, poleg tega ima SPÖ krizo v prestolnici, v ÖVP pa teče tiha razprava o tem, kdo naj bi bil kanclerski kandidat - njen zunanji minister Sebastian Kurz vodi v vseh anketah.

Evropa je avstrijske volitve spremljala z napetostjo

V Evropi so volitve v Avstriji spremljali z veliko napetostjo, saj bi v primeru zmage evroskeptika Hoferja EU dobila prvega desno populističnega predsednika države. Zato so uspeh Van der Bellna številni sprejeli z olajšanjem in mu že v nedeljo čestitali. Med njimi so bili predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz ter francoski predsednik Francois Hollande.

Davi se je čestitkam med drugim pridružil slovaški predsednik Andreja Kiska, ki je na Facebooku tudi izrazil upanje na čimprejšnje srečanje.

Izraelski predsednik Reuven Rivlin pa je za izraelski spletni portal izrazil veliko zadovoljstvo, "da je zmagal kandidat razsvetljene Avstrije". Poudaril je tudi, da se je treba boriti proti vsem oblikam fašizma, kjerkoli se pojavi.

Van der Bellen bo prisegel 26. januarja, Hoferjevi svobodnjaki pa so že v nedeljo sporočili, da se tokrat na volitve ne bodo pritožili.