Turčija izsiljuje EU: zahtevajo dodatne tri milijarde, za vsakega sprejetega migranta pa preselitev enega begunca v unijo

Voditelji članic EU se na izrednem vrhu EU dogovarjajo o konkretnih ukrepih za soočanje z begunsko in migrantsko krizo v Evropi. Glavna težava je postalo usklajujevanje stališč o migracijskem dogovoru s Turčijo, ki postavlja nove zahteve. Del članic unije naj bi vztrajal, da brez dogovora s Turčijo ne more biti dogovora o zaprtju balkanske migracijske poti, pravijo viri v Bruslju.

Voditelji zdaj pripravljajo novo besedilo na podlagi turških zahtev. Kljub nekaterim informacijam, da je poskus dogovora s Turčijo že propadel, pa po drugih navedbah besedilo še vedno usklajujejo. Najprej se morajo članice uskladiti med seboj, nato naj bi se jim znova pridružil turški premier Ahmet Davutoglu. 

Turčija naj bi med drugim zahtevala dodatne tri milijarde evrov do leta 2018, vizumsko liberalizacijo do junija ter ustrezen dogovor glede vračanja prebežnikov iz Grčije v Turčijo in neposredne preselitve sirskih beguncev iz Turčije v unijo.

Turškim predlogom naj bi bili po neuradnih informacijah načeloma naklonjeni Nemčija, Francija, Evropska komisija in predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.

Nekatere članice, med njimi tudi Nemčija, naj bi pri tem vztrajale, da brez dogovora s Turčijo ne more biti dogovora o zaprtju zahodnobalkanske poti za nezakonite migrante.

Cerar: Zaprtje balkanske poti za nezakonite migrante je absolutno nujno

Zaprtje balkanske poti za nezakonite migrante je absolutno nujno, je poudaril slovenski premier Miro Cerar ob prihodu na izredni vrh EU in Turčije. Ko bo balkanska pot učinkovito zaprta, bo to po njegovih besedah pomenilo tudi možnost, da se odstranijo tehnične ovire.

Ob tem je premier znova izpostavil, da je treba ohraniti schengen. Slovenija je po njegovih besedah doslej začasno delno preložila popolno izvajanje schengenskih pravil, zdaj pa jih bo začela v celoti izvajati.

Prav tako je izpostavil, da je Slovenija po prenehanju navala nezakonitih migracij pripravljena sprejeti prve begunce v sklopu evropskega načrta za premestitev, v okviru katerega se je zavezala, da bo v letu in pol sprejela 567 beguncev.

Slovenija bo po premierjevih besedah aprila sprejela prvih 40 do 50 beguncev in potem vsak mesec približno toliko, tako da bi v letu in pol prišli do omenjene številke 567.

Turčija je na izrednem vrhu z EU zahtevala dodatne tri milijarde evrov do leta 2018 za izboljšanje življenjskih pogojev sirskih beguncev v državi, je danes v Bruslju povedal predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz.

Ali bo Turčija ta denar dejansko dobila, je odvisno predvsem od držav članic EU, je dejal na novinarski konferenci po pogovorih evropskih voditeljev s turškim premierjem Ahmetom Davutoglujem.

Države EU so se glede doslej dogovorjenih treh milijard evrov pomoči Turčiji odzivale dokaj počasi, je menil Schulz.

Turčija je, sodeč po osnutku svojega predloga, zahtevala tudi pospešitev vizumske liberalizacije. Želi, da začne ta veljati že junija, ne oktobra, kot je sedaj predvideno v primeru uresničitve vseh pogojev.

Evropski parlament je pripravljen razpravljati o pospešitvi vizumske liberalizacije, vendar morajo biti za to izpolnjeni vsi pogoji, je o tem dejal Schulz.

Prah dvignila zahteva glede izmenjave prebežnikov

Največ prahu pa dviga turška zahteva v povezavi z izmenjavo prebežnikov. Turčija naj bi zahtevala, da za vsakega sprejetega Sirca iz Grčije unija v zameno sprejme enega sirskega begunca iz Turčije. Ta predlog v Bruslju neuradno opisujejo kot povsem nelogičen.

Voditelji članic EU in Turčije so konec novembra v Bruslju dosegli dogovor o skupnem načrtu za obvladovanje migracijskega toka. Ta predvideva tri milijarde evrov pomoči EU za begunce v Turčiji, oživitev pristopnih pogajanj in pospešitev vizumske liberalizacije. Turčija pa naj bi ukrepala za zajezitev migracijskega toka in proti tihotapcem z migranti.

Schulz se je zavzel tudi za to, da bi pristopna pogajanja med EU in Turčijo in odprtje novih poglavij obravnavali ločeno od vprašanja begunske krize.

Turški premier je pred kratkim odšel s srečanja z evropskimi voditelji na sestanek z generalnim sekretarjem zveze Nato Jensom Stoltenbergom.

Vrh unije se sedaj sestaja ločeno. Predvideno razpravo o zaprtju balkanske migracijske poti so sicer povsem zasenčile dodatne turške zahteve, tako da bo sodelovanje s Turčijo tudi v ospredju zasedanja osemindvajseterice.

Drevi je predvidena še večerja voditeljev članic unije s turškim kolegom, ki se zna zavleči pozno v noč.

Cipras je ob prihodu na vrh poudaril, da je migracijska kriza skupen evropski problem, ne problem ene države, in da je treba najti skupno rešitev.

Zahteval je, da Evropa deli breme krize. Vsak dan iz Turčije na grško obalo prispe 3000 prebežnikov. "Evropa je sredi največjega kaosa, predvsem zaradi politične šibkosti," je dejal. Kritiziral je odločitev držav na zahodnobalkanski poti o strožjih pogojih in omejitvah sprejemanja beguncev, saj je zaradi teh odločitev v Grčiji obtičalo neobvladljivo veliko število beguncev in migrantov.

Od vrha EU in Turčije pričakuje zavezo k nadaljnjemu občutnemu zmanjšanju migracijskega toka in boju proti tihotapskim mrežam. Ob tem je pozval k pospešitvi izvajanja načrta za premestitev beguncev iz Grčije in Italije v druge članice, tako da bo ta res verodostojen.

Članice morajo po njegovih besedah deliti odgovornost in breme ter izražati solidarnost, načela in pravila morajo veljati za vse, vsak mora izpolnjevati skupne odločitve, je še poudaril Cipras.

Izredne razmere pred makedonsko mejo

Na grško-makedonski meji se nadaljujejo kritične razmere. Pred mejo se še zmeraj zadržuje okoli 13.000 migrantov. Po poročanju grških medijev je Makedonija mejo zaprla tudi za tovorne vlake, danes pa meje ni prečkal še noben migrant. Ugiba se, da je meja zaprta za vse migrante.

Po besedah grške policije naj bi makedonske oblasti uvedle strožje omejitve. Po novem naj bi vstop v državo dovolile le prebivalcem mest, v katerih divja vojna, in ne celih držav. To pomeni, da v državo lahko vstopi Sirec iz Alepa, Sirec iz Damaska pa ne. Zato je v Grčiji trenutno ujetih 31.000 beguncev in migrantov, vsak dan v Atene prispe več sto novih.

Evropski komisar za migracije Avramopulos Dimitris je predvidel, da bo ta mesec v Grčijo prišlo 100.000 migrantov in beguncev.

Ker vlada na takšne številke ni bila pripravljena, se z migracijskim tokom težko sooča. Na grških otokih, ki nosijo največje breme te krize, več kot 5000 prebežnikov nestrpno čaka, da nadaljuje pot proti Atenam, ki so tudi same
pod izjemnim pritiskom, saj ni dovolj namestitvenih kapacitet zanje.

Namestnik grškega ministra za obrambo Dimitris Vicas zaradi vse slabših razmer na grško-makedonski meji poziva k razbremenitvi tamkajšnjega prepolnega migrantskega centra v kraju Idomeni.

"Četudi bi lahko pot nadaljevalo po 500 ljudi na dan, je treba ostale namestiti v centre, ki so bolj v notranjosti države," je danes dejal za grško televizijo Skai. Grški mediji to izjavo razumejo kot nekakšno napoved evakuacijske akcije. Vicas je sicer tudi šef grškega migrantskega kriznega štaba.

Ta teden naj bi v Grčiji po poročanju tamkajšnjih medijev odprli še 14 dodatnih namestitvenih centrov za begunce in migrante, ki naj bi imeli zmogljivosti za 17.400 ljudi. 15. center naj bi odprli prihodnji teden. Trenutno se po podatkih migrantskega kriznega štaba v Grčiji nahaja okoli 33.300 migrantov, Rdeči križ pa poroča celo o več kot 50.000 ljudeh.

Pred zaprto grško-makedonsko mejo 14.000 migrantov

Grški guverner Apostolos Tzitzikostas je pozval vlado, naj v kraju Idomeni pred makedonsko mejo, kjer je ujetih že več kot 14.000 migrantov, razglasi izredne razmere. Dejal je, da se tam ne morejo več kosati s pritokom migrantov. V tem kraju se namreč nahaja kar 60 odstotkov migrantov in beguncev, ki so trenutno v Grčiji.

V Idomeniju imajo dovolj začasnih namestitev le za 2.000 migrantov. Razglasitev izrednih razmer bi zagotovila nujno pomoč in hrano za migrante in begunce. Sprostila bi se namreč sredstva za denarno pomoč, tako bi lahko postavili nove šotore, kupili hrano, odeje in druge nujne potrebščine ter prostore. Tam namreč ni niti tekoče vode.

Nevladne organizacije navajajo, da migranti v okolici Idomenija živijo v improviziranem taborišču, kjer se mora 14.000 ljudi znajti z 24 tuši in 140 prenosnimi stranišči.

Guverner je vlado pozval tudi, naj zagotovi obsežen načrt reševanja migracijske krize.

Tudi v Atenah je stanje enako problematično. Mestni trg Victoria je preplavljen, saj si prebežniki iščejo zatočišče, kjer je mogoče.

Razmere v Atenah:

Atenski župan Giorgos Kaminis se je zavezal, da bo zagotovil dodatne namestitve za begunce, da bi izpraznili trg.

Napetosti pa rastejo tudi zaradi dejstva, da je že več lokalnih skupnosti sporočilo, da v svojih krajih ne želijo postavitve namestitvenih centrov in da bodo za dosego prepovedi odšli tudi na sodišče. Grki se soočajo z najhujšo gospodarsko krizo, revščina in brezposelnost sta dosegli rekordne višine, zato mnogo Grkov le težko sprejme dejstvo, da njihova država ni več prehodna točka, temveč kraj, kjer se bodo begunci in migranti najverjetneje naselili za več let.

Po več kot petih mesecih bo železniški potniški promet med Madžarsko in Hrvaško znova stekel

Mednarodni železniški potniški prevoz med Budimpešto in Zagrebom bodo znova vzpostavili v torek, potem ko je Madžarska zaradi begunske krize 18. septembra lani zaprla tri železniške prehode s Hrvaško. V torek bodo za potniški promet odprli železniški mejni prehod Koprivnica-Gyekenyes, so danes potrdile hrvaške železnice (HŽ).

Kot so napovedali, bo prvi potniški vlak iz Budimpešte po več kot petih mesecih prispel v Zagreb v torek nekaj pred 13. uro. V popoldanskih urah pa bo prvi vlak odpotoval iz Zagreba proti Budimpešti. Od srede bosta v obeh smereh potnike prevažala po dva vlaka.

Za potniški promet ostaja zaprt mejni prehod Beli Manastir-Magyarboly, so še dodali, kar pomeni, da ne bodo vozili vlaki med Belim Manastirjem in Villanyjem.

Za potniški promet je bil zaprt tudi železniški mejni prehod Kotoriba-Murakeresztur, preko katerega hrvaške železnice ne izvajajo potniškega prometa, potem ko so lani ukinili lokalne vlake med tema dvema mestoma, so pojasnili v HŽ.

Otvoritev železniških mednarodnih železniških mejnih prehodov med Madžarsko in Hrvaško so napovedali madžarski mediji po današnjem srečanju notranjih ministrov obeh držav, Sandorja Pinterja in Vlaha Orepića v Budimpešti.

Orepić bo več podrobnosti o srečanju s Pinterjem v Budimpešti razkril predvidoma danes popoldne na novinarski konferenci v Zagrebu, so povedali na hrvaškem notranjem ministrstvu.