V sprevodu po 5,5 kilometra dolgi spominski poti od bolnišnice do pokopališča ob 25. obletnici zloma hrvaške obrambe Vukovarja je bil celoten državni vrh, vključno s predsednico države Kolindo Grabar-Kitarović, predsednikom sabora Božom Petrovom in premierjem Andrejem Plenkovićem.
Sprevoda so se udeležili ljudje iz vseh delov Hrvaške kot tudi iz nekaterih drugih držav, predvsem BiH. Mnogi so letos prvič obiskali Vukovar na dan, ko se spominjajo vseh žrtve bojev za Vukovar jeseni 1991. Na čelu sprevoda so bili veterani iz Vukovarja in člani družin umrlih hrvaških vojakov ter pogrešanih oseb. Videti je bilo veliko hrvaških zastav in domoljubnih sporočil.
Rekordna udeležba
Posamezni hrvaški mediji poročajo, da se je spominskega dneva udeležilo rekordno število obiskovalcev in omenjajo številko več kot 100.000. Policija zaenkrat ni objavila svojih ocen o številu udeležencev.
Zagrebški nadškof kardinal Josip Bozanić je ob 13. uri začel z mašo ob spominskem obeležju, ki bo zaključila uradni del današnje slovesnosti.
Vukovar za Hrvate predstavlja simbol upora in trpljenja med vojno. Za razliko od nekaterih prejšnjih letošnja svečanost ni potekala v znamenju političnih napetosti. Ko je bila na oblasti levosredinska vlada, so nekatere veteranske organizacije in HDZ poskušale marginalizirati takratno državno vodstvo, ker niso soglašali z njihovo politiko. Predvsem so nasprotovali uvedbi napisov na javnih ustanovah v Vukovarju v latinici in cirilici.
Obleganje pred 25 leti
Na današnji dan pred 25 leti so pripadniki JLA in različnih srbskih enot, med katerimi so bili tudi četniki, po trimesečnem obleganju vdrli v Vukovar. Po zavzetju mesta so zagrešili najhujše vojne zločine na Hrvaškem, med drugim množičen poboj več sto ujetnikov in ranjencev iz vukovarske bolnišnice.
Hrvaški viri navajajo, da je bilo med obleganjem ubitih več kot 3000 hrvaških vojakov in civilistov različnih narodnosti. Iz mesta so pregnali več kot 22.000 prebivalcev. Mnoge so ujeli, več sto tudi ubili. Približno 5000 ujetnikov so odpeljali v taborišča v Srbiji, nato pa so jih po večmesečnem trpinčenju zamenjali za srbske ujetnike na Hrvaškem. Še danes pogrešajo približno 290 Vukovarčanov.
Na Hrvaškem so ogorčeni, ker številni, ki so sodelovali v vojnih zločinih v Vukovarju, niso odgovarjali za grozodejstva, vključno s številnimi posilstvi žensk. Obstajajo tudi razprave o tem, ali bi mesto lahko obranili, če bi pravočasno poslali dodatne hrvaške enote, ki bi napadle oblegovalce mesta.
Po hrvaških virih je jeseni 1991 Vukovar branilo približno 4000 vojakov in policistov, medtem ko je srbska stran ves čas oblegala mesto s približno 30.000 ljudmi. V treh mesecih naj bi angažirali približno 80.000 pripadnikov JLA, teritorialne obrambe Srbije, uporniških Srbov iz Hrvaške kot tudi različnih paravojaških enot, kot so bili četniki pod poveljstvom Vojislava Šešlja in Željka Ražnatovića Arkana. Srbska stran je bila tudi veliko bolje oborožena s številnimi tanki, topovi in letali JLA.
Večmesečna obramba Vukovarja je bila pomembna tudi za obrambo celotne Hrvaške, ker je JLA uporabila večino elitnih enot za obleganje mesta, Hrvaška pa je dobila čas za krepitev svojih oboroženih sil na drugih koncih Hrvaške, kot tudi za diplomatske dejavnosti, da bi čim prej postala mednarodno priznana država.
V bitki za Vukovar so imele srbske sile nekaj tisoč mrtvih in ranjenih, a je JLA med obleganjem mesta praktično razpadla in je dokončno pokazala, da deluje v skladu z velikosrbskimi cilji.
Po padcu Vukovarja srbske sile niso izvedle nobenih večjih vojaških operacij na hrvaškem ozemlju več, tudi zaradi dejstva, da so leta 1991 s pomočjo JLA zasedle več hrvaških območij, na katerih je bilo večinsko srbsko prebivalstvo. Vukovar in vzhodno Slavonijo so dokončno vrnili v hrvaški ustavnopravni red 15. januarja 1998 po sklenitvi mirne reintegracije, ki je potekala pod nadzorom Združenih narodov.
Mesto, ki je bilo med vojno popolnoma razrušeno, so obnovili. Veliko težje poteka izgradnja zaupanja med prebivalci hrvaške in srbske narodnosti, ki imajo še vedno ločene vrtce in šole. Tudi v mestu večinoma ločeno zahajajo v posamezne lokale. Rane so še zmeraj sveže, pravijo.
Večina Vukovarčanov že leta kot največji problem izpostavlja brezposelnost in brezperspektivnost mladih, ki vse pogosteje zapuščajo Hrvaško. Povprečne plače so 30 odstotkov nižje od državnega povprečja. Od države pričakujejo, da bo poskrbela za hitrejši razvoj gospodarstva na območju Vukovarja.
