Organ za koordinacijo mednarodnega odgovora za širjenje vulkanskega pepela se že vsaj tri leta zaveda potreb po novih smernicah, ki določajo pogoje, pod katerimi lahko letalo leti v primeru vulkanskega izbruha.
Izkazalo se je namreč, da je skupina International Airways Volcano Watch Operations, sicer oddelek, ki spada pod Mednarodno organizacijo civilnega letalstva, že pred tremi leti razpravljala o ravneh vulkanskega pepela v zraku, pri katerih letala še lahko varno letijo, a proizvajalci letal o tem vprašanju neradi govorijo.
V zapisniku letnega srečanja skupine na Novi Zelandiji iz leta 2007 namreč piše: "Ni opredelitve varne koncentracije vulkanskega pepela za različne tipe letal. Da bi lahko dali zanesljivo in upravičeno dovoljenje za let, potem ko se oblak razkadi do te mere, da delci niso več zaznavni, morajo proizvajalci in pristojne oblasti podati jasne meje vsebnosti pepela, pri katerih je letenje še varno. Vzpostavitev varne spodnje meje bi bil težak in dolgotrajen problem."
Delovni dokument, ki ga je po srečanju objavila skupina, je torej opozarjal, da je zaprtje zračnega prostora verjetno. "Z izboljševanjem tehnik zaznavanja koncentracije pepela se povečujejo tudi območja zaznanega pepela, kar bi lahko privedlo do velikega števila opozoril in posledično stroškov za letalske družbe, ki bi morale prizemljiti lete."
Naslednje leto so na ponovnem srečanju preučili težave s spremljanjem islandskih vulkanov. Omenili so predlog islandske meteorološke organizacije, da bi v vzhodnem delu države postavili vremenski radar, ki bi pomagal pri spremljanju aktivnosti vulkanskih izbruhov na tem območju. "Erupcije imajo lahko velik vpliv na letalske operacije v severnoatlantskem območju, saj so islandski vulkani v bližini pomembnih zračnih poti zraka," so menili, a so pozneje sklenili, da predlog zahteva znanstveno oceno, ki je ne morejo odobriti.
Bi se izgubam lahko izognili?
Do razkritja sicer prihaja po tem, ko so letalske družbe in turistične agencije izrazile dvom, da je bilo zaprtje evropskega zračnega prostora nujna posledica pepela v ozračju. Šest dni prepovedi letenja je letalske družbe – sodeč po podatkih Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA) – stalo okoli 1,1 milijarde funtov.
Tudi Sir Richard Branson je splošne prepovedi letenja skritiziral in vlado pozval k pomoči letalski industriji. "Splošna prepoved letenja za celo Evropo ni bila prava odločitev. Nobene nevarnosti ni bilo," je dejal. "Bilo je veliko ravni, skozi katere bi lahko letala lahko varno letela. Prvih nekaj dni, ko je bil pepel na 10.600 metrih, bi letala lahko letela pod njo. S tem bi se lahko soočili na več načinov. Tudi v Afriki se letala soočajo s peščenimi nevihtami, a so njihovi motorji za to tudi zasnovani."
KOMENTARJI (18)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.