WikiLeaks: Hrvaška vlada obvestila ZDA, da je topniške dnevnike vzel Gotovina

Nekdanji hrvaški pravosodni minister Ivan Šimonović je ameriškemu veleposlaniku Jamesu Foleyju 8. maja 2009 povedal, da so v preiskavi glede pogrešanih dokumentov prišli do "neprijetnih odkritij", ker je bil v izginotje dokumentov vpleten tudi Gotovina osebno.

Hrvaški general, ki so ga v Haagu obsodili na 24 let zapora na podlagi poveljniške odgovornosti za vojne zločine med in po operaciji Nevihta leta 1995, v kateri so hrvaške enote s topovi napadle Knin, je del pogrešanih dokumentov iz vojaških arhivov vzel leta 1995, ko je pripravljal svojo knjigo, je Foley povzel Šimonovićeve izjave.

Del dokumentov pa naj bi Gotovina iz vojaškega arhiva vzel med letoma 1999 in 2000, ko je bil glavni inšpektor hrvaške vojske in je pripravljal še eno knjigo. Pred začetkom preiskave haaškega sodišča proti Gotovini naj bi dokumente vzeli njegovi odvetniki ter nekateri častniki hrvaške vojske.

Foleyjeva beležka kaže tudi, da so ZDA poskušale omiliti pritisk glavnega haaškega tožilca Sergea Brammertza na Hrvaško ter da so svetovale hrvaški vladi, kako naj se odziva na Brammertzova poročila v Varnostnem svetu ZN.

Šimonović je dejal tudi, da je Gotovina zavrnil povabila hrvaške vlade, naj pojasni usodo topniških dnevnikov. V Washingtonu so sklepali, da je hrvaški general na ta način pokazal ravnodušnost do hrvaških pristopnih pogajanj, čeprav je Hrvaška plačala stroške njegovega sojenja.

Zaradi pogrešanih dokumentov, ki so bili med postopkom proti Anteju Gotovini znani pod imenom topniški dnevniki, je tožilstvo Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije negativno ocenjevalo hrvaško sodelovanje s haaškim sodiščem, kar je oviralo zapiranje poglavja o pravosodju v hrvaških pogajanjih z EU.

Jutarnji list je v današnji izdaji ocenil, da je informacija, da je Ante Gotovina osebno vzel del dokumentov, ki jih je zahtevalo haaško tožilstvo, najbolj pomemben material, ki ga je doslej objavil WikiLeaks o Hrvaški.

Kot pojasnjuje, Foleyjeva depeša iz maja 2009 razkriva, da je bila hrvaška vlada resnično pripravljena na sodelovanje s haaškim sodiščem, obenem pa kaže tudi na morebiten neznan vidik zgodbe o dokumentih, ki jih niso nikoli našli.

Na izjave Šimonovića, ki je danes pomočnik generalnega sekretarja ZN Ban Ki Muna za človekove pravice, se je že odzval odvetnik Gotovine Luka Mišetić. Vnovič je zatrdil, da izginotje dokumentov ni povezano ne z generalom niti z njegovimi odvetniki. Spomnil je, da sta njegove besede potrdila tako senat haaškega sodišča kot hrvaško sodišče, ki sta ugotovila, da hrvaška vlada ni imela dokazov za omenjene trditve.