WikiLeaks: Še udarec bankam – ekosistemu korupcije

V seriji novih tajnih dokumentov, ki jih postopoma objavlja spletna stran WikiLeaks, so tudi depeše, ki kažejo, da Kitajska vendarle ni tako neomajna zaveznica Severne Koreje, kot se zdi navzven. Prav v času najhujših napetosti med Severno in Južno Korejo v zadnjih desetletjih so tako na plano prišle informacije, da naj bi Kitajska podpirala ponovno združitev Korejskega polotoka pod vodstvom Južne Koreje.

Visoki kitajski predstavniki naj bi namreč nekdanjemu južnokorejskemu ministru dejali, da bi moral biti polotok združen pod vodstvom Seula. Prav tako naj bi mu povedali, da Kitajska Severni Koreji kot tamponski državi ne pripisuje velike vrednosti.

Ena od objavljenih depeš se nanaša na kosilo februarja letos med namestnikom južnokorejskega zunanjega ministra Chun Yung Woojem in ameriško veleposlanico v Seulu Kathleen Stephens. Chun naj bi veleposlanici razkril, da nova mlajša generacija kitajskih voditeljev Severne Koreje ne vidi več kot uporabne ali zanesljive zaveznice in ne bi tvegala novega oboroženega konflikta na polotoku, poroča BBC.

Chun je v zaupnem pogovoru predvideval, da je ''Severna Koreja že propadla gospodarsko in da bo v naslednjih dveh ali treh letih po smrti Kim Jong Ila še politično," čeprav se trudi za kitajsko pomoč in zagotoviti nasledstvo za sina Kim Jong Ila.

V sporočilu veleposlanice ameriškemu zunanjemu ministrstvu je še zapisano, da je Chun še trdil, da Kitajska očitno ''ne bo pozdravila'' nobene ameriške vojaške prisotnosti severno od demilitariziranega območja v primeru propada Severne Koreje. ''Kitajski bi ustrezala ponovno združena Koreja pod vodstvom Seula in z benignim zavezništvom z ZDA, vse dokler Koreja ne bi bila sovražno nastrojena do Kitajske,'' je zapisano v sporočilu.

''Razvajen otrok''

Namestnik kitajskega zunanjega ministra He Yafei pa naj bi ameriškemu odpravniku poslov v Pekingu medtem domnevno dejal, da se Pjongjang obnaša kot ''razvajen otrok'', s tem ko je s preizkušanjem raket poskušal aprila 2009 dobiti ameriško pozornost, razkriva druga depeša, povezana s Korejama.

Po še eni depeši pa je He Yafei glede obiska kitajskega premierja Wen Jiabaa v Pjongjangu dejal, da Severne Koreje pravzaprav niti ne marajo preveč. ''Tudi če jih ne maramo, so pač naši sosedi,'' je dejal namestniku ameriške zunanje ministrice Jamesu Steinbergu.

Le nekaj mesecev kasneje pa naj bi kitajski veleposlanik v Kazahstanu severnokorejski jedrski program opisal kot ''grožnjo varnosti vsega sveta''.

Hillary Clinton: Agresivni ukrepi proti tatovom informacij

Medtem so ZDA razkritje depeš označile kot napad na celotno mednarodno skupnost. Zunanja ministrica Hillary Clinton je dejala, da bi morala imeti vsaka država možnost iskrenega zasebnega dialoga z drugimi državami glede zadev, ki so v skupnem interesu.

Ob tem je izrazila prepričanje, da bodo partnerstva, za katera si je aktualna ameriška administracija močno prizadevala, prenesla tudi ta izziv. ZDA si sicer na vse načine prizadeva agresivno ukrepati proti tistim, ki so ukradli informacije, je še dodala.

Tiskovni predstavnik Bele hiše Robert Gibbs je sicer že v nedeljo sporočil, da lahko vsebina zasebnih pogovorov na naslovnicah svetovnih časopisov globoko vpliva ne le na zunanjepolitične interese ZDA, ampak tudi interese zaveznikov. Bela hiša najostreje obsoja "nepremišljeno in nevarno" objavo ukradenih in zaupnih dokumentov, ki ogroža človekove pravice in življenja ter delo posameznikov.

Dokumente, v katerih omenjajo tudi Slovenijo, naj bi spletni strani WikiLeaks priskrbel ameriški vojak Bradley Manning, ki so ga julija obtožili izdaje in mu grozi dolgoletna zaporna kazen. Eden od dokumentov razkriva resno opozorilo Nemčiji, če bo poskušala izvršiti nalog za aretacijo agentov ameriške obveščevalne službe Cia, ki so ugrabili nedolžnega človeka z istim imenom, kot ga ima osumljeni terorist, in ga več mesecev zasliševali v Afganistanu.

Spletna stran WikiLeaks je zaradi napadov hekerjev sicer še vedno nedostopna, vendar so nekateri mediji, med drugim časopis New York Times, objavili prvi sveženj od skupaj 250.000 diplomatskih depeš ZDA, ki bodo objavljene v naslednjih dneh.

Naslednje bodo banke – ekosistem korupcije

Razburjenje glede zadnjih razkritij dokumentov s strani WikiLeaksa se še niti približno ni poleglo, ko ustanovitelj te spletne strani Julian Assange že napoveduje nove eksplozivne objave.

Po poročanju nemškega Spiegla naj bi bile po vojnah v Afganistanu in Iraku ter diplomatskih depešah ameriškega zunanjega ministrstva sedaj na vrsti banke.

Assange je za časnik Forbes namreč povedal, da bodo v začetku prihodnjega leta objavili več deset tisoč internih dokumentov ene od največjih ameriških bank. Ti dokumenti bi lahko potopili eno ali dve banki.

Ti bančni dokumenti bodo med drugim pokazali, kako neetično delujejo vodilni v bankah. Ti materiali ''bodo ponudili resničen in reprezentativen vpogled v to, kako se obnašajo uprave bank''. ''To bi lahko opisali kot ekosistem korupcije,'' je dejal.

Assange sicer sebe opisuje kot ljubitelja trgov. ''Na kapitalizem gledam z mešanimi občutki, vendar pa ljubim trge,'' je povedal ustanovitelj WikiLeaksa ter pojasnil, da je bila ta spletna stran ustanovljena za vzpostavljanje svobodnejšega in bolj etičnega kapitalizma.

Proti Assangeju je sicer razpisan mednarodni zaporni nalog, ker sta ga avgusta švedski policiji dve ženski prijavili zaradi domnevnih zlorab. Sam pravi, da gre za kampanjo, s katero ga želijo očrniti in prikriti razkritja. Tudi v domači Avstraliji ni varen pred pregonom. Tamkajšnje pravosodno ministrstvo je v ponedeljek sporočilo, da bo preučilo, ali je kršil kakšne zakone.

Zato mu je azil že ponudil Ekvador. ''Pripravljeni smo mu ponuditi pravico do bivanja v Ekvadorju brez problemov in pogojev,'' je dejal tiskovni predstavnik ekvadorskega zunanjega ministrstva Kintto Lucas.