Več delov Evrope so konec tedna zajela huda neurja. Že v soboto je v okolici Trevisa na severu Italije opustošenje povzročil tornado, v nedeljo pa so ta vremenski pojav opazili v nemškem Kölnu.
Na dolžini 300 metrov je vrtinčasta nevihta ruvala drevesa, s streh metala strešnike, po avtomobilih pa raznosila razbitine. Tornado je dodobra prestrašil prebivalce, ki so na srečo ostali nepoškodovani. "Najprej je lilo, potem pa je dež nenadoma ponehal in zaslišali smo tuleč zvok. Po zraku je začelo nositi strešnike. V dveh, treh sekundah je bilo vsega konec," je povedal 60-letnik, ki mu je veter odkril streho.
Vse skupaj je po trditvah gasilcev minilo v vsega desetih sekundah. Je pa več ur trajalo čiščenje po neurju. Za zdaj še niso ocenili, kolikšna je gmotna škoda.
V Italiji pa so znane že prve, sicer precej grobe ocene škode. Sobotno neurje je samo na območju Trevisa povzročilo za od 200 do 250 milijonov evrov škode. V Pordenonu je tornado odkril okoli 200 hiš in nekatere celo porušil, ob cestah še vedno ležijo izruvana drevesa. Več kot dvajset ljudi je ranjenih.
Narava pa je zobe pokazala tudi v nedeljo. Nevihte, ki so jih ponekod spremljali tudi zračni vrtnici – ali je šlo za tornade ali ne, še ni znano – so zajele celoten sever Italije. V Liguriji so težave povzročali nenavadno visoki valovi, ki so pljuskali na obalo, medtem ko so močni sunki vetra razdejali dele Piemonta. Najhuje je bilo v glavnem mestu pokrajine Torinu. Vreme se danes še ne bo umirilo, vremenoslovci pa opozarjajo predvsem na zelo močan veter, ki naj bi pihal še ves teden.
Tornadi v Evropi so redki, niso pa nič posebnega
Tornadi in vodne trombe po navadi trajajo le kratek čas, zato tudi dobrih posnetkov ni veliko. Eden od takih je lani nastal v italijanskem Rovigu. Z Elbe pa so posneli celo dvojno vodno trombo.
V Evropi je okoli sto tornadov in vodnih tromb na leto, je za 24ur.com povedal Brane Gregorčič z Agencije za okolje RS (Arso), ki je dodal, da so to zelo približne ocene.
Tornado je pojav ob močni nevihti. O njem govorimo, ko vrtinčast lijak sega od oblakov do tal, sicer pa ne. Sunki vetra v tornadu lahko dosežejo 200, včasih tudi 300 kilometrov na uro, prizadene pa le ozek pas ozemlja, je razložil Gregorčič. Dejal je še, da so zelo kratkoživa tvorba, ki lahko traja zgolj pol minute, nato pa razpade, zato ga ni lahko posneti.
V Hotedršici je bil, v Gozdu pa ne
V Sloveniji so tornadi redki. Edinega so imeli pred dvema desetletjema v Hotedršici, dolgo časa pa so razpravljali tudi o tem, ali je lani poleti razdejal vas Gozd nad Kamnikom. Nazadnje so se strinjali, da ne. To so ugotovili s preučevanjem škode. Vrtinčast veter namreč za seboj pusti jasne sledi. In prav zato tudi v soboto ni bilo dvoma, da je prav tornado razdejal kraje nedaleč od slovenske meje.
Sicer pa so takšni ekstremni vremenski pojavi povezani tudi s pregretostjo ozračja, zato je precej verjetno, da bodo z naraščanjem temperature zaradi podnebnih sprememb postali pogostejši, meni Gregorčič. Dodaja pa, da bi to lahko potrdili z dolgoročnim opazovanjem.
KOMENTARJI (27)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.