V ruski Anapi ob Črnem morju se je z varjenjem prvega spoja simbolično začela gradnja plinovoda Južni tok, katerega del bo tekel tudi čez slovensko ozemlje.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v nagovoru 200 visokim gostom in čez 100 novinarjem poudaril, da je projekt pomemben za energetski sektor Evrope in Rusije.
Putin je spomnil, da je bilo v okviru projekta Južni tok sklenjenih več mednarodnih pogodb, kar kaže, da ima plinovod tudi politično podporo. Hkrati se je zavezal, da bodo pri njegovi implementaciji upoštevali okoljske študije oz. da okolje ne bo prizadeto.
Gradnja skoraj 2500 kilometrov dolgega plinovoda Južni tok, ki bo ruski plin pod Črnim morjem čez Bolgarijo, Srbijo, Madžarsko in Slovenijo pripeljal v Italijo, naj bi bila končana do leta 2015. Naložba v Sloveniji, kjer gradnje ni pričakovati pred letom 2014, naj bi presegla milijardo evrov.
Prek Južnega toka, ki se bo izognil pogosto nezanesljivim tranzitnim državam, kot je Ukrajina, bodo lahko v Evropo letno dobavili 63 milijard kubičnih metrov plina. Nekateri analitiki ob tem opozarjajo, da se bo energetska odvisnost Evrope, ki iz največje države na svetu uvozi približno tretjino plina, od Rusije še okrepila.
Pod morjem bodo plinovod gradili ruski plinski gigant Gazprom, francoski EDF, nemški Wintershall in italijanski Eni, na kopnem pa Gazprom in družbe iz posameznih držav. Projekt je po oceni iz leta 2010 vreden 16 milijard evrov, mnogi pa opozarjajo, da bo ta znesek na koncu precej višji. Nekateri analitiki celo menijo, da je projekt predrag, da bi ga lahko financirali, a v Gazpromu vztrajajo, da bo Južni tok ugledal luč sveta.
Prvi plin po plinovodu Južni tok v Sloveniji predvidoma v 2017
Varjenje prvega spoja plinovoda Južni tok je pospremila tudi delegacija iz Slovenije – minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač, državni sekretar na omenjenem ministrstvu Igor Šalamun, predsednik uprave in glavni direktor družbe Geoplin Boštjan Napast, direktor Plinovodov Marjan Eberlinc in podpredsednik podjetja Comita Aljoša Ivančič.
Slovenija mora sicer po zapečatenju investicije v slovenski del Južnega toka sprožiti ustrezne postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pri umeščanju plinovoda v prostor bo glavno vlogo igralo ministrstvo za infrastrukturo in prostor.
Minister Černač je prepričan, da bo ministrstvo pri umeščanju v prostor uspešno, ob tem pa zagotavlja, da bo to potekalo skladno z zakonodajo ter da se bo usklajevalo s strokovnimi in zainteresiranimi javnostmi.
Direktor družbe Plinovodi Marjan Eberlinc za zdaj težko napoveduje, kdaj konkretno bo plin po plinovodu stekel čez Slovenijo, pogovori pa tečejo o terminih, ki segajo v leto 2017. Slovenski del plinovoda bo dolg 266 kilometrov.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.