Zahod podaja roko Vzhodu

Podobno kot v Sloveniji so tudi v preostalih osmih državah, ki so vstopile v schengenski prostor z neomejenim prestopanjem državnih mej med članicami, pripravili slovesnosti.

V mestu Frankfurt an der Oder na nemško-poljski meji so vstop Poljske v schengensko območje pospremili z zvoki Beethovnove Ode radosti, neuradne evropske himne in velikim ognjemetom. Danes pa so se na nemško-poljsko-češki meji dobili nemška kanclerka Angela Merkel, poljski premier Donald Tusk in češki premier Mirek Topolanek, ki se jim je pridružil tudi predsednik evrospke komisije Jose Manuel Barroso.

V noči na petek so meje padle tudi med Avstrijo in Slovaško, kjer so obeležili prost prehod, ki se je odprl od Jadranskega morja pa do Baltika. Prebivalci držav EU lahko po novem namreč prosto potujejo 4000 kilometrov od Talina v Estoniji pa vse do Lizbone na Portugalskem, ne da bi jih na meji kdo pregledal.

Mejo sta simbolično podrla slovaški premier Robert Fico in avstrijski kancler Alfred Gusenbauer, ki sta prežagala zapornico. Avstrijski kancler je pozdravil prihod novih članic v schengensko območje, pri tem pa zavrnil strahove nekateri Avstrijcev, da se bo v državi zaradi tega povečala stopnja kriminalnih dejanj.

Kot je ob "žaganju meje" z avstrijskim kanclerjem Gusenbauerjem dejal slovaški premier Fico, je bila noč s četrtka na petek zgodovinska. "Od polnoči lahko ljudje potujejo 4000 kilometrov od Tallina v Estoniji do Lizbone na Portugalskem, ne da bi jih ustavili na meji," je poudaril. "Schengen ni kriminal, ni poslabšanje varnosti, ni strah," pa je dejal Gusenbauer in poudaril, da schengen predstavlja svobodo, varnost in stabilnost.

Pred vstopom devetih novih držav članic je bilo v schengenskem območju trinajst držav Evropske unije ter Norveška in Islandija, ki nista članici EU. Velika Britanija in Irska pa se še naprej otepata pristopa v schengensko območje, čeprav sta pristali na sporazum o skupni varnosti.