Zakaj je orkan Harvey postal tako zelo uničujoč?

Orkan Harvey je delu Teksasa in Louisiane prinesel neverjetne količine padavin. Posledice so že sedaj katastrofalne, pa najhuje sploh še ni mimo. Znanstveniki, ki proučujejo delovanje orkanov in tropskih neviht, ugotavljajo, da je k nastanku tako hudega orkana prispeval splet različnih meteoroloških dogodkov, in sicer zelo tople vode v Mehiškem zalivu, ki so intenzivirale količino padavin, ter pomanjkanje vetra v zgornjih plasteh atmosfere. Veter bi namreč lahko preusmeril orkan stran od obale, a se to žal ni zgodilo.

Kot pravi ameriški vremenoslovec in proučevalec orkanov Hal Needham za The New York Times, je prav kombinacija obeh teh dogodkov kriva, da je Harvey prinesel katastrofalne poplave.

Strokovnjak z Univerze v Georgii J. Marshall Shepherd je dejal, da lahko potegnemo nekaj vzporednic med orkanom Harvey in tropsko nevihto Allison, ki je Houston prizadela leta 2001. Tudi Allison je povzročila hude nalive in poplave v Houstonu in njegovi okolici. "Bo pa Harvey zagotovo presegel posledice orkana Allison, saj ni vetrov, ki bi orkan preusmerile drugam, kar se praviloma zgodi," pravi Shepherd.

Orkani so v bistvu ogromni vremenski motorji, ki jih napajajo topli oceani. Ker se je Harvey dlje časa zadržal nad toplim Mehiškim zalivom, je 'posrkal' ogromne količine vlage iz morja in jih nato odnesel s seboj proti kopnemu. Kot pravi Shepherd, je orkan v bistvu zalival Houston in njegovo okolico z vlago iz Mehiškega zaliva. "To bo prav lahko najhujša poplava v zgodovini ZDA," dodaja Shepherd.

Vpliv klimatskih sprememb vedno bolj viden

So si pa strokovnjaki, ki preučujejo orkane in tajfune, vedno bolj enotni, da klimatske spremembe vplivajo tudi na ekstremne vremenske pojave. Ko gre za orkane, je še veliko neznank, opozarjajo, je pa jasno, da dvig globalnih temperatur segreva oceane, ki 'hranijo' orkane in s tem povečujejo njihovo intenzivnost. Mehiški zaliv je topleji kot običajno v tem letnem času, opozarja Kenneth Kunkel, raziskovalec na Inštitutu za klimatske študije v Severni Karolini, višje temperature morja pa so posledica segrevanja ozračja. Zato tako katastrofalne poplave, ki jih prinaša Harvey, niti niso tako zelo nepričakovane, opozarja Shepherd. Temperatura morja je bila v času nastanka orkana nad Mehiškim zalivom po ocenah strokovnjakov višja za 0,5 do ene stopinje Celzija od povprečnih temperatur. To pa pomeni, da je bilo v ozračju okoli tri do pet odstotkov več vlage v ozračju.

Strokovnjaki še dodajajo, da so klimatske spremembe skozi desetletja povzročile dvig gladine oceanov. V Mehiškem zalivu pa so na dvig gladine vplivale tudi številne naftne vrtine. Tako naj bi bila gladina morja v zalivu višja kar za 15 centimetrov glede na podatke izpred nekaj desetletij. Vse to pa vpliva na nastanek in seveda na intenzivnost orkana oziroma tropske nevihte. To pa pomeni, da lahko v prihodnje pričakujemo še več uničujočih orkanov, saj nič ne kaže, da nam bo uspelo zajeziti posledice globalnega segrevanja ozračja.

Če ne bi bilo globalnega segrevanja, ki ga povzročamo ljudje, potem Harvey ne bi bil tako uničujoč, so si enotni strokovnjaki. Še posebej, ker se Harvey na svoji poti zadržuje ob obali, kjer so učinki globalnega segrevanja še močnejši in posledično tople morske mase še dodatno napajajo to tropsko nevihto. Prav tako primanjkuje vetrov, ki bi preusmerile nevihto nazaj proti morju, še opozarjajo.

Strokovnjaki na vprašanje, ali so torej klimatske spremembe povzročile nastanek tako uničujočega orkana, kot je Harvey, odgovarjajo, da zagotovo niso krive za nastanek orkana, ker ti na tem območju in v tem letnem času nastajajo že zelo dolgo časa, so pa vplivale na nekaj njegovih značilnosti in s tem povečale njegovo uničevalno moč. "Klimatske spremembe so povečale negativen učinek orkana Harvey," zaključujejo svoje ugotovitve.