Ustanovna seja je potekala ob strogih varnostnih ukrepih za zaprtimi vrati nizozemskega parlamenta, udeležili pa so se je tudi nizozemska kraljica Beatrix, generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan in več kot 550 predsednikov, premierov in zunanjih ministrov številnih držav, med njimi tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Po slovesni prisegi 18 sodnikov - med njimi je enajst moških in sedem žensk - so izvolili tudi predsednika sodišča. To funkcijo bo opravljal kanadski sodnik Philippe Kirsch.
Rimski statut ICC, ki je bil sprejet 17. julija 1998, je do sedaj ratificiralo 89 držav, podpisalo pa 139. Proračun za ICC v letošnjem letu znaša 30 milijonov dolarjev. ICC bo pristojno za zločine, storjene po 1. juliju 2002, ko je začel veljati Rimski statut.
Slovenija podpira ICC
Slovenija kontinuirano podpira ustanovitev ICC, saj bo ta pomembna institucija s svojim delovanjem lahko bistveno prispevala k svetovnemu miru, menijo na Ministrstvu za zunanje zadeve. Slovenija se je tudi pridružila deklaraciji Evropske unije, s katero ta izraža podporo Mednarodnemu kazenskemu sodišču in zaupanje v njegovo učinkovitost pri odpravi najhujših kaznivih dejanj, ki prizadenejo najvišje vrednote mednarodne skupnosti.
ICC nasprotujejo ZDA
Velika pomanjkljivost ICC je dejstvo, da mu nasprotujejo ZDA, ki so doslej podpisale že 22 dvostranskih sporazumov, po katerih države podpisnice ameriškim državljanom priznavajo imuniteto pred ICC oziroma obljubljajo, da jih ne bodo izročale v Haag. Po navedbah poznavalcev naj bi bilo za dejanski začetek delovanja sodišča sicer potrebno počakati do imenovanja tožilca sodišča.
