V Aziji poteka prava besedna vojna, v središču spora pa so majhni, bolj ali manj poraščeni in večinoma le redko poseljeni kamniti otočki. Odkar Kitajska na območju kopiči še mornarico, pa se mnogi sprašujejo, ali bo res ostalo le pri besedni vojni.
Lastništvo teh otočkov po drugi svetovni vojni ni bilo nikoli dokončno rešeno. Tako se že več let vlečejo spori med Južno Korejo in Japonsko, zdaj pa vrelišče vse bolj dosega spor med Japonsko in Kitajsko.
"Prvič po zelo dolgem obdobju so Kitajci prišli do točke, ko trdijo, da je ogrožena njihova ozemeljska suverenost in da so pripravljeni poseči po bolj proaktivni zunanji politiki, ki bi lahko vključevala tudi vojaški poseg," pravi poznavalec razmer v Aziji James Hardy.
Med Japonsko in Kitajsko namreč poteka spor za otoke, ki jih Kitajci poznajo pod imenom otočje Diaoyu, Japonci pa kot otočje Senaku. Otočki so locirani v vodah, bogatih z ribami, a obe državi še bolj kot ribe zanimajo potencialna velika nahajališča nafte in zemeljskega plina.
Lani so zaradi lova na tem območju Japonci aretirali ribiče in jih izpustili šele, ko je Kitajska ustavila dobavo redkih mineralov, ključnih za japonsko telekomunikacijsko industrijo. Zdaj pa so šli Japonci v novo besedno ofenzivo.
Za začetek je župan japonske prestolnice, ki večkrat razburja s proti Kitajcem nastrojenimi izjavami, napovedal, da bo po otokih poimenoval mladiče pande, ki so na Japonsko prišli iz Kitajske. Nato pa je napovedal, da bo začel zbirati finančna sredstva, s katerimi bi otoke kupili od japonskih družin, ki jih imajo v lasti in tako dokončno tudi uradno razširili japonski teritorij tudi na ta območja. Zdaj so tri nenaseljene otočke za 26 milijonov dolarjev Japonci tudi dejansko kupili.
Že sama namera o nakupi pa je bila za Kitajce kaplja čez rob. Na Kitajskem je izjava sprožila proteste, zažiganje japonskih avtomobilov, uničevanje japonskih restavracij in napad na vozilo japonskega ambasadorja. Nacionalisti obeh držav se že vse od kontroverzne napovedi obkladajo z žaljivkami, Kitajska pa je zdaj na območje napotila celo vojaške ladje.
Kitajci tudi trdijo, da imajo zgodovinske dokumente, iz katerih je razvidno, da otoki pripadajo njim. Gre za dokumente iz obdobja dinastije Ming, Japonci pa svoje lastništvo dokazujejo s širjenjem države v devetnajstem stoletju in poudarjajo, da so bili otoki nenaseljeni, ko so jih prevzeli.
V ozadju spora pa so tudi zamere Kitajcev zaradi zločinov, ki so jih na njihovem ozemlju med drugo svetovno vojno zagrešili Japonci, Japonci pa se bojijo velikega gospodarskega vzpona Kitajske in njenega naraščajočega vpliva v regiji.
Ti otoki pa niso edini, ki jih Kitajci želijo na zemljevidu označiti kot svoj teritorij. V Južnem kitajskem morju Peking zahteva nadzor nad širokim območjem od otoka Hainan pa vse do Singapurja. Zato je na mizi več odprtih ozemeljskih sporov z državami, kot so Brunej, Malezija, Filipini, Tajvan in Vietnam.
Zaradi naraščajoče napetosti v Aziji svojo zunanjo politiko zdaj tja usmerjajo tudi ZDA. To pomeni tudi povečevanje vojaške prisotnosti na tem območju in več skupnih vojaških vaj z vojskami državi, ki jim Kitajska v Južnem kitajskem morju povzroča težave.
Kljub temu direktnega vmešavanja ZDA v morebitne vojaške spore zaenkrat ni pričakovati. Nazadnje so tam posredovale leta 1964, epilog pa je bila vojna v Vietnamu.
KOMENTARJI (63)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.