Nemške volitve so prinesle kar nekaj razočaranja za stranki, ki sta državo vodili pretekla štiri leta – CDU/CSU in SPD. A po drugi strani se je Angela Merkel, čeprav je njena stranka v primerjavi s prejšnjimi volitvami izgubila več kot osem odstotkov glasov, odrezala bolje, kot je marsikdo pričakoval še pred meseci, ko je bila njena politika odprtih vrat do beguncev najbolj na udaru. Takrat je marsikdo napovedoval konec njene politične kariere. Vseeno pa je bilo sinoči tudi na obrazu Merklove mogoče razbrati, da je zmaga bolj grenka.
Skupaj sta vladajoči stranki izgubili ogromno. Skupaj sta najšibkejši v zadnjih 60 letih. Za SPD se je števec glasov ustavil pri dobrih 20 odstotkih, kar je še pet odstotkov manj kot na prejšnjih volitvah – za stranko, ki je upala, da jo bo nekdanji predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz popeljal do prevzema oblasti.
Schulz v iskanju zunanjih krivcev
Schulz, ki mu ni uspelo ustaviti padanja priljubljenosti stranke, ki se je začelo že leta 2009, tokrat pa je stranka dosegla najslabši rezultat po drugi svetovni vojni, je bil po sinočnji objavi rezultatov jezen in razočaran. Napovedal je odhod stranke v koalicijo, za izgube pa okrivil Merklovo. Pri tem pa – kot je bilo jasno že na edinem televizijskem soočenju "kanclerskih kandidatov", "pozabil", da je bila njegova stranka del koalicije, njegovi poskusi distanciranja od Merklove pa so delovali bolj kot poskusi služabnika, da zunanjemu svetu dokaže, da še ni povsem prevzel osebnosti svojega gospodarja. Analitiki pa so opazili še nekaj. Schulz je v kampanji govoril o enakih možnostih za vse ljudi. A to ni tema, ki bi tokrat zaposlovala Nemce. Te skrbi varnost. Na vseh področjih, predvsem pa jih je strah novih napadov, kot je bil lanski na božičnem sejmu v Berlinu.
Strah jih je tudi neuspele integracije množice priseljencev, ki se zdaj slabo znajdejo sredi nove kulture in na trgu dela, za katerega niso zares usposobljeni. Še bolj jih skrbijo posamezniki, ki bi radi v Nemčiji ustvarjali vzporedno družbo in jim integracija ne pade niti na kraj pameti. In tisti, ki jih to najbolj skrbi, tokrat niso volili CDU/CSU ali SPD. Obrnili so se k skrajno desni AfD. Skrajna desnica se je tako prvič po drugi svetovni vojni znašla v nemškem parlamentu.
Nestrinjanje s takšnim razpletom volitev so sinoči že izrazili protestniki, kritična je judovska skupnost, oglasili so se jezni uporabniki družbenih omrežij, ki stranki očitajo, da seje sovraštvo.
Kaj zares skrbi Nemce?
A uspeh AfD v prvi vrsti ni izraz tega, da so Nemci naenkrat postali sovražni, ampak predvsem posledica dejstva, da vladajoča politika ni znala nasloviti njihovih strahov, jih pomiriti, zmožna ni bila niti dialoga o strahovih ljudi, ker določene razprave v odprti družbi niso "politično korektne", pravijo kritiki. Focus.de je objavil, katerih pet vprašanj, o katerih vladajoča politika raje ne govori preveč, najbolj zaposluje te volivce: da se bo nemška kultura začela izgubljati, da se bo življenje v Nemčiji korenito spremenilo, da islam v Nemčiji preveč pridobiva moč, da se družba razkraja in da bo vse več kriminala.
Zato pa je AfD te strahove naslovila do potankosti in jih zalila z bencinom. A pri tem z ostro retoriko nikoli ne bi bila tako uspešna, če 13 odstotkov ljudi, kolikor je to stranko podprlo, ne bi imelo občutka, da nimajo sogovornika.
O tem, kako je begunska problematika vplivala na volitve, so se razpisali pri Focusu. Ugotavljajo, da je s trenutno nemško priseljensko politiko nezadovoljnih 55 odstotkov Nemcev. 38 odstotkov privržencev krščansko-demokratske unije, 52 odstotkov SPD in vsi volivci AfD.
Merklova je že dejala, da si bo povrnila zaupanje ljudi, ki so raje kot za CDU/CSU tokrat glasovali za AfD. A jasno je, da bo s tem imela veliko dela. Tudi zato, ker je AfD že napovedala, da bo kanclerki dihala za ovratnik. V opoziciji kakšne večje odgovornosti ne bodo imeli, bodo pa zagotovo vse nastope izkoristili za glasno in ostro izražanje mnenja. V tradicionalno zadržanem nemškem parlamentu se zato pričakuje precej bolj živahna, škandalozna in provokativna retorika. AfD se bo, če želi na naslednjih volitvah še izboljšati rezultat, namreč borila predvsem za eno – da nemška družba (p)ostane razdeljena.
Po veliki najbrž "jamajška koalicija"
V parlament se vračajo liberalci (FDP), ki so dobili okoli 10 odstotkov glasov. Na zadnjih volitvah je zanje glasovalo 4,8 odstotka volivcev. Eden od strankinih vodilnih Michael Theurer je dejal, da je njegovi stranki uspel ponovni preboj, ker so tradicionalne stranke stavile na napačne teme. "Teme, kot je na primer digitalizacija, smo izpostavili samo mi, pa so še kako pomembne za prihodnost," je dejal.
V Bundestagu bodo tudi poslanci Levice ter Zeleni.
Potem ko je SPD še eni veliki koaliciji obrnila hrbet, se Nemčiji obeta t. i. "jamajška koalicija". Kombinacija CDU/CSU, FDP in Zelenih. Stranke pravijo, da so med njimi razlike, ki pa niso nujno nepremostljive. Medtem ko bo sestavljanje koalicije še pestro in bo najbrž trajalo nekaj časa, predvsem evropsko javnost precej bolj zanima, kaj nove razmere pomenijo za Angelo Merkel, ki bo na kanclerski stolček sedla že četrtič. Položaj voditeljice, ki jo večina vidi kot simbol stabilnosti, je oslabljena. Kaj to pomeni za načrte Merklove, francoskega kolega Emanuela Macrona in še koga za Evropsko unijo, pa bo bolj jasno, ko se bodo kristalizirali koalicijski dogovori. Po trenutnih strankarskih stališčih pa je pričakovati krhko koalicijo, kjer bodo prepiri na dnevnem redu. FDP nasprotuje prevzemanju odgovornosti za EU, med trojico strank se krešejo mnenja o priseljenski politiki, energetiki in davkih.
KOMENTARJI (208)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.