ZDA v Sirijo pošilja nove vojake, opozicija medtem pripravljena na nova pogajanja

Ameriški obrambni minister Ashton Carter je pred poslanci zalivskih držav dejal, da bodo v Sirijo poslali še približno 200 ameriških vojakov, ki bodo pomagali kurdskim borcem in arabskim silam pri zavzetju Rake. Ta je v rokah skrajne skupine Islamska država (IS).

Nove ameriške sile bodo dopolnile 300-člansko ekipo ameriških posebnih enot, ki že pomaga kurdsko-arabskim borcem v ofenzivi na Rako. Operacija sovpada z ameriško podporo iraškim silam, ki zavzemajo Mosul. Obe mesti sta zadnji večji urbani utrdbi IS. Kot je še povedal Carter na varnostnem forumu v prestolnici Bahrajna Manami, bodo med poslanimi vojaki tudi strokovnjaki za odstranjevanje eksploziv in inštruktorji.

"Sedaj pomagamo več tisočim domačim sirskim vojakom, da bodo lahko izolirali Rako," je dejal Carter in nadaljeval, da poteka zavzetje Rake zaenkrat po načrtih. Iz koalicije kurdsko-arabskih borcev, ki jih podpirajo ZDA, pa so sporočili, da so začeli z drugo fazo ofenzive za zavzetje Rake. Iz sirskih demokratskih sil (SDF) so sporočili, da bodo ameriški vojaki ponovno v prvi bojni liniji.

Kot je povedala tiskovna predstavnica SDF Džihan Šejk Ahmed, se je SDF pridružilo še 1500 lokalnih borcev, ki so jih izurili in primerno opremili ter dodala, da bo koalicija, ki jo bo okrepilo 200 novih ameriških vojakov, v drugi fazi še močnejša in bolj učinkovita.

Carter pa je komentiral tudi zavzetje Mosula, ki je po njegovem mnenju kompleksna misija, vendar verjame, da so "IS dnevi v Mosulu šteti". Vseeno pa je opozoril, da ni jasno, kakšno obliko bo prevzel IS, ko ga bodo premagali v Siriji in Iraku, zato bosta morala biti Zahod in Bližnji vzhod še vedno pazljiva.

Sirska opozicija pripravljena na nova pogajanja, Kerry sirski režim obtožil zločinov proti človeštvu

Ameriški državni sekretar John Kerry se je v Parizu sestal z visokimi predstavniki skupine držav prijateljic Sirije, v ospredju so bile razmere v obleganem Alepu. V Parizu so se mudili tudi zunanji ministri Nemčije, Velike Britanija in Turčije. Francoski zunanji minister Jean-Marc Ayrault je po srečanju dejal, da je sirska opozicija brez predpogojev pripravljena na ponovna pogajanja s sirskim predsednikom Bašarjem al Asadom. "Določiti moramo pogoje za pristno politično tranzicijo in ponovno mora priti do pogajanj na jasni osnovi znotraj okvirjev resolucije ZN," je povedal Ayrault.

Na drugi strani je Kerry dejal, da sirskih režim vse počez bombardira Alep in da to že meji na zločine zoper človeštvo in vojne zločine. Rusijo, ki podpira Asadov režim, je pozval, naj pokaže malo sočutja in poskuša to ustaviti. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa Kerry opozarja, da zavzetje Alepa ne pomeni konec državljanske vojne v Siriji, s tem pa se strinja tudi nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier. "Spopadi se bodo nadaljevali na drugem koncu Sirije. Mogoče celo s terorističnimi metodami in ne z vojaškimi konfrontacijami," je povedal Steinmeier.

Zato predstavniki Zahoda zagovarjajo ponovni začetek pogajanj vseh strani konflikta in podpirajo pripravljenost sirske opozicije. Vendar je zunanji minister Katarja, šejk Mohamed bin Abdulrahman al Tani dejal, da na žalost druga stran verjame v vojaško rešitev.

"Medtem nam je že zmanjkalo besed, s katerimi bi lahko opisali, kaj se dan za dnem dogaja v Alepu," je dejal Steinmeier. Predstavniki zahodnih držav so sicer ob zaključku srečanja prosili sirski režim, Rusijo in Iran, naj dovolijo evakuacijo civilistov iz delov Alepa, kjer potekajo spopadi.

Ruske oblasti so sicer danes sporočile, da sirska vlada nadzoruje že najmanj 93 odstotkov Alepa. Po poročanju ruske tiskovne agencije Tass naj bi iz mesta danes pobegnilo 20.000 civilistov, predalo se je več kot 1200 ekstremistov.

Po poročanju dpa pa naj bi vladne sile v napadih na vzhodni Alep ponovno uporabile kemično orožje. Aktivisti in prebivalci očitajo vladi, da je uporabila klor, saj po napadih nekaj časa niso mogli videti, solzile pa so se jim tudi oči.

V petek so medtem ponovno izbruhnili spopadi na obrobju Palmire, kjer se sirska vojska bojuje s skrajno skupino Islamska država. Ta je v novi ofenzivi ponovno prodrla do obrobja mesta, ki je pod Unescovo zaščito, piše AFP.

V Ženevi pa se bodo srečali ruski in ameriški predstavniki, med njimi tudi Kerry, ki bodo skušali priti do dogovora o premirju v Alepu, "preden bo popolnoma uničen", kot je dejal Kerry. Ameriški državni sekretar je pred sestankom v Parizu priznal, da ima tudi sam že dovolj tovrstnih sestankov. "Ampak kaj naj naredim? Grem domov in imam lep vikend, medtem ko ljudje umirajo? Sedim v Washingtonu in ne delam nič?"

Kljub temu, da je ruski zunanji minister Sergej Lavrov v četrtek zvečer v Hamburgu napovedal ustavitev napadov sirske vojske v Alepu, da bi tako omogočili evakuacijo civilistov, so se boji s četrtka na petek nadaljevali. V petek naj bi se zgodilo vsaj 12 zračnih napadov na vzhodni Alep, poroča sirski observatorij za človekove pravice.

Več deset tisoč ljudi je v preteklih tednih zbežalo iz vzhodnega Alepa, vendar so v ZN v petek dejali, da po njihovim informacijah uporniki nekaterim osebam ne dovolijo pobegniti. Dejali pa so tudi, da je več sto moških, ki so zbežali na območja, ki so pod nadzorom sirske vlade, pogrešanih.

Sirska vlada po navedbah Rusije nadzoruje 93 odstotkov Alepa

Po navedbah ruske tiskovne agencije Tass naj bi sirska vlada nadzorovala že 93 odstotkov Alepa, iz mesta pa naj bi medtem pobegnilo 20.000 civilistov, predalo se je več kot 1200 ekstremistov. Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva, Igor Konašenkov, je dejal, da sirska vojska nadzoruje 93 odstotkov mesta. Sirske sile bodo z osvobajanjem mesta nadaljevale, ko bo zaključen odhod civilistov. Ruski center za spravo med vojskujočimi se stranmi v Siriji je v zadnjih dveh dneh organiziral umik okoli 50.000 civilistov v varne predele mesta, je še zatrdilo ministrstvo.

Na drugi strani organizacija Sirski observatorij za človekove pravice s sedežem v Londonu govori o več sto civilistih, ki naj bi zapustili dele mesta pod nadzorom upornikov. Ruske številke - tudi tiste o številu nasprotnikov režima predsednika Bašarja al Asada, ki naj bi se predali - naj bi bile po njihovi oceni krepko previsoke.