3,2 milijona Britancev zahteva nov referendum, pobudnik peticije pa ga noče

Britanci se nikakor ne morejo sprijazniti z odločitvijo, da zapustijo Evropsko unijo, in bi radi znova šli na referendum. Peticijo, naj ga razpišejo, je podpisalo že 3,2 milijona ljudi. Ker ima več kot 100.000 podpisov, bo moral o njej razpravljati parlament.

Zbiranje podpisov se je začelo že 24. maja, vendar pa jih je bilo do objave izida četrtkovega referenduma le 22. Nato pa se je vsul plaz. Z razvojem dogodkov je še najmanj zadovoljen pobudnik peticije William Oliver Healey. Je namreč zagovornik izstopa iz EU, peticijo pa je začel, ker je bil prepričan, da bo njegova stran izgubila. V njej zahteva ponovitev referenduma v primeru, da bi zmagovalna stran zbrala manj kot 60 odstotkov glasov ob manj kot 75-odstotni udeležbi. Oba pogoja sta izpolnjena.

Healey je na Facebooku objavil dolg zapis, v katerem je priznal, da je bila njegova pobuda za peticijo "preuranjena odločitev", ter potožil, da so mu peticijo "ugrabili". Po njegovem mnenju 75-odstotne udeležbe tudi vnovič ne bodo dosegli, če ne bo udeležba obvezna. Tiste, ki so bili proti in jim je zdaj žal, pa poziva: "Ohranite vero, vse bo v redu z nami, samo držite se svoje odločitve."

Bodo Škoti sami ostali v EU?

Škotski parlament bi lahko poskusil z blokado izstopa Velike Britanije iz EU, je dejala prva ministrica škotske vlade Nicola Sturgeon. Če bo dobila takšno zahtevo, jo bo upoštevala, poslance pa pozvala, naj odhod Velike Britanije iz EU zavrnejo, je povedala za BBC. "Če bo škotski parlament presojal na podlagi tega, kar je prav za Škotsko, obstaja možnost, da rečemo, da ne bomo glasovali za nekaj, kar je v nasprotju z interesom Škotske. In to mora biti na mizi," je dejala.

Napovedala je tudi, da bo njena vlada prihodnji teden začela pogovore z Brusljem, na katerih bodo razpravljali o obstanku Škotske v uniji. "Naš argument je, da ne želimo oditi. Ne gre za to, da želimo oditi in se vrniti," je poudarila. 

Poleg tega se je škotska regionalna vlada v soboto zavzela za ponoven referendum o neodvisnosti Škotske od Velike Britanije. "Velika Britanija, za katero se je Škotska leta 2014 odločila, da ostane v njej, ne obstaja več," je danes dejala Sturgeonova, ki vztraja, da so se okoliščine popolnoma spremenile.

Leta 2014 je proti neodvisnosti Škotske glasovalo 55 odstotkov volivcev. Današnja javnomnenjska raziskava, ki jo je za britanski časnik Sunday Times opravila agencija Panelbase, je pokazala, da bi se danes za neodvisnost odločilo 52 odstotkov Škotov, medtem ko ostali temu nasprotujejo.

Zaradi brexita kriza v laburistični stranki

Po odločitvi Britancev, da zapustijo EU, se poglablja kriza v opozicijski laburistični stranki. Potem ko je njen vodja Jeremy Corbyn zaradi nezaupanja odstavil zunanjega ministra v vladi v senci Hilaryja Benna, naj bi svoj odstop napovedala že skoraj polovica od 28 članov vlade v senci.

"V telefonskem pogovoru sem Jeremyju dejal, da sem izgubil zaupanje v njegovo sposobnost vodenja stranke, in on me je odstavil," je povedal Benn. "Če bo Jeremy še naprej vodja, ni upanja za zmago na naslednjih volitvah," je še izpostavil.

Potem ko je Corbyn odstavil Benna, je odstopila tudi ministrica v senci, pristojna za zdravje Heidi Alexander. "S težkim srcem sem davi izstopila iz vlade v senci," je na družbenem omrežju Twitter zapisala Alexandrova.

Četrtkova odločitev za izstop iz EU je Veliki Britaniji prinesla izzive, ki jih ta še ni doživela, je zapisala v pismu, v katerem je Corbynu sporočila svoj odstop. 

"Čeprav te kot načelnega človeka spoštujem, ne verjamem, da lahko oblikuješ odgovore, ki jih zahteva naša država," je zapisala v pismu. Velika Britanija po njenem mnenju potrebuje opozicijo, ki bo sposobna razviti verodostojno in navdihujočo alternativo čedalje močnejši desnici in konservativni stranki, ki se ozira nazaj.

Dva poslanca laburistične stranke sta sicer že v petek vložila predlog za glasovanje o nezaupnici Corbynu, o kateri naj bi razpravljali na ponedeljkovem srečanju poslanske skupine laburistov. Vodja stranke je v soboto zatrdil, da ne namerava odstopiti.

V Nemčiji od Londona ne zahtevajo naglih odločitev

Berlin in Bruselj glede začetka pogajanj o izstopu Združenega kraljestva iz EU ostajata na različnih bregovih. Medtem ko si v prestolnici EU prizadevajo za čimprejšnji začetek pogajanj, v Nemčiji od Londona ne zahtevajo naglih odločitev. 

"Če upočasnimo proces samo zato, da bi popustili zavlačevanju britanskih konservativcev, bomo škodovali vsem," je za nemški časnik Bild dejal predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz. "Dolg proces bo vodil samo še k večji negotovosti, ogrožal pa bo tudi delovna mesta," je še poudaril. "Zato od britanske vlade pričakujemo, da bo sprožila postopek. To bi lahko storila že na vrhu v torek," je še povedal Schulz.

Medtem pa nemška kanclerka Angela Merkel sporoča, da ne želi pritiskati na Britance. Tudi vodja njenega kabineta Peter Altmeier je danes izrazil pričakovanje, da britanska vlada zahteve za izstop ne bo podala že na torkovem vrhu v Bruslju.

"Nič ne kaže, da bi se to zgodilo. Mislim, da je bolj verjetno, da bo zahteva vložena v prihodnjih tednih oziroma mesecih," je v pogovoru za nemški radio Deutschlandfunk izpostavil Altmeier. "Morda se to pred prihodom nove vlade sploh ne bo zgodilo," je dodal.