Vso svojo zgodovino smo modro-zeleni planet delili z milijoni drugih vrst, ki so se na različne posebne načine povezale tako, da so ustvarile svet, ki ga poznamo, so zapisali v Iniciativi za ogrožene živalske vrste. V le nekaj človeških generacijah smo izgubili mnogo osupljivih predstavnikov teh raznolikih vrst, mnogo drugih pa se hitro približuje tej meji, opozarjajo.
Znanstveniki ameriških univerz Stanford, Princeton in Berkeley so objavili rezultate svoje nove raziskave, v kateri so prišli do pretresljive ugotovitve: že od dobe dinozavrov pred 66 milijoni leti Zemlja ni tako hitro izgubljala toliko vrst.
Svet je na poti do obdobja šestega množičnega izumrtja, saj živali z oble Zemlje izginjajo približno stokrat hitreje, kot so nekoč. "Brez dvoma vstopamo v šesto veliko množično izumrtje," je povedal soavtor raziskave Paul Ehrlich, profesor biologije na Univerzi Stanford.
"Če bomo to dovolili, bo življenje potrebovalo na milijone let, da si opomore in naša vrsta sama bo verjetno izginila že na začetku," je dejal soavtor Gerardo Ceballos.
Od leta 1900 je izumrlo več kot 400 vretenčarjev. Takšna izguba bi se v normalnih pogojih zgodila v obdobju 10.000 let, so opozorili raziskovalci.
Izginjanje vrst je 114-krat večje, kot bi bilo brez človekovega vpliva
Analiza znanstvenikov je osnovana na dokumentiranem izumrtju vretenčarjev oz. živali z notranjimi okostji, podatke o tem pa so dobili iz fosilnih analiz in drugih zgodovinskih podatkov.
Sodobno stopnjo izumiranja vrste so primerjali s t.i. naravno stopnjo izginjanja vrst, preden je človekovo ravnanje dominiralo svetu.
Povprečna stopnja izginjanja vretenčarskih vrst v zadnjem stoletju je 114-krat višja, kot bi bila brez človeškega delovanja. Znanstveniki poudarjajo, da so to še konservativne ocene in da njihovi izračuni verjetno celo podcenjujejo resnost krize izumiranja.
"Žagamo vejo, na kateri sedimo"
Zaradi uničevanja ekosistema bi lahko med drugim že v treh človeških generacijah izgubili za naše preživetje nujno opraševanje čebel. "Po vsem svetu obstajajo primeri živalskih vrst, ki so pravzaprav živi mrtveci," je povedal Ehrlich. "Sami žagamo vejo, na kateri sedimo," je opozoril.
Vzroki za aktualno izumiranje vrst zajemajo podnebne spremembe, onesnaževanje, krčenje gozdov in še več. Mednarodna zveza za ohranjanje narave (IUCN) pojasnjuje, da se vsako leto bližje izumrtju pomakne 50 živalskih vrst. Po nekaterih ocenah trenutno izumrtje grozi 41 odstotkom vseh vrst dvoživk in 26 odstotkom vseh vrst sesalcev.
Najbolj ogrožen je lemur
Na IUCN opozarjajo, da lemur bije težko bitko, da bi se izognil izumrtju v divjini. 94 odstotkov teh živali je ogroženih, več kot petina vrst lemurjev je uvrščena na seznam kritično ogroženih.
Njihovo življenjsko okolje, Madagaskar, je uničeno zaradi nezakonitega sekanja dreves, lemurje pa pogosto lovijo zaradi njihovega mesa, so pojasnili na IUCN.
Med najbolj ogrožene živali se uvršča še več vrst leopardov, nosorogov, slonov, tigrov, goril želv in še mnogo drugih.
Razlogi za izumiranje so uničenje in izguba življenjskega prostora, paraziti, bolezni, podnebne spremembe, nezakonit lov ter trgovanje z ogroženimi živalmi. Vsi ti dejavniki grozijo, da bodo z našega planeta izbrisali mnogo živali, med drugim tudi takšne, ki so za preživetje človeka nujni.
Avtorji nove raziskave so povedali, da je še vedno možno, da se z intenzivnim ohranjanjem in varstvom narave izognemo "dramatičnemu propadu biološke raznovrstnosti", a je nujno takojšnje ukrepanje.
KOMENTARJI (197)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.