Stare tovorne ladje napolnili z več sto begunci in jih brez posadke poslali na pot

Nizozemski premier Mark Rutte je danes na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu znova opozoril, da je trenutno število beguncev v EU nevzdržno. "Zmanjkuje nam časa. Število beguncev je treba v prihodnjih šestih do osmih tednih občutno zmanjšati," je poudaril v razpravi o prednostnih nalogah nizozemskega predsedstva.

Pritok beguncev iz Sirije, Iraka in drugih držav je po njegovih besedah najbolj pereče vprašanje, s katerim se trenutno sooča Evropa.

Schengen je ogrožen

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je v razpravi znova izpostavil vez med schengenskim območjem brez nadzora na notranjih mejah in skupno evropsko valuto.

"Schengen je ogrožen," je ponovil ter dodal, da članice zapirajo meje druga za drugo, ko bodo vse zaprte, bodo ugotovile, kako velik je strošek. Samo na mostu med Švedsko in Dansko je zaradi ponovnega nadzora na meji za 300 milijonov evrov stroškov, je ponazoril.

Ko bomo dojeli, kako drag je "neschengen", se bomo po Junckerjevih besedah vprašali, ali resnično potrebujemo enotno valuto.

Za ohranitev schengna je po njegovem prepričanju nujno takoj vzpostaviti evropsko mejno in obalno stražo, ki jo je decembra predlagala komisija, ter tako zagotoviti ustrezen nadzor na zunanji meji unije.

Poziv k posebnemu vrhu o beguncih

Juncker je danes v Strasbourgu izpostavil tudi zaskrbljenost, da na februarskem vrhu unije, ki bo posvečen vprašanju britanskega članstva v uniji, ne bo dovolj časa za razpravo o beguncih, zato je predsedniku Evropskega sveta Donaldu Tusku priporočil sklic posebnega vrha o beguncih.

K izrednemu vrhu o beguncih je v razpravi na plenarnem zasedanju pozval tudi vodja evropskih liberalcev Guy Verhofstadt.

'Ljudje pričakujejo konkretne rešitve'

Svoj komentar o prednostnih nalogah v času nizozemskega predsedovanja sta danes podali tudi evropski poslanki iz Slovenije Tanja Fajon (S&D/SD) in Patricija Šulin (EPP/SDS).

Fajonova izpostavlja, da ljudje pričakujejo konkretne rešitve in da je nizozemsko predsedovanje ključno, morda prelomno. "Odločno vodstvo evropskih vlad potrebujemo. Tega ta trenutek ni," je opozorila.

Fajonova je izpostavila tudi Zahodni Balkan: "Ob vseh težavah, s katerimi se spopada regija na poti v unijo, stabilnost in že tako krhke odnose močno načenja še balkanska pot z begunci. Pozivam vas, da več naredite za pomoč regiji, tudi na makedonsko-grški meji."

Šulinova: Slovenija slabo varuje zunanjo mejo

Šulinova pa je opozorila, da so za EU najslabše odprte zunanje in zaprte notranje meje. Nizozemsko predsedstvo je po njenih besedah pred velikim izzivom in odgovornostjo, ko gre za obrambo schengna.

Ob tem je Šulinova izpostavila, da "Slovenija slabo varuje zunanjo mejo in ne izvaja v celoti schengenskih predpisov, saj veliki večini od 400.000 migrantov, ki so od lanskega oktobra prečkali našo državo, sploh ni odvzela prstnih odtisov".

Gauck kritiziral pomanjkanje solidarnosti

Nemški predsednik Joachim Gauck je v zvezi z begunsko krizo ostro kritiziral pomanjkanje evropske solidarnosti. Razume sicer, da sta v državah srednje Evrope prisotna strah pred spremembami ter skrb glede nacionalne identitete. Težko pa razume, da solidarnost odrekajo tiste države, katerih prebivalci so jo kot politični preganjanci sami doživeli.

"Si res želimo, da bo velik zgodovinski korak, ki je osvobodil Evropo in ji omogočil blaginjo, uničen zaradi vprašanja beguncev? Nihče, resnično nihče, si tega ne more želeti," je danes v Davosu posvaril Gauck, ki na letnem srečanju Svetovnega gospodarskega foruma nadomešča kanclerko Angelo Merkel.

Nemški predsednik je spregovoril tudi o nasprotovanju uvedbi nadzora meje znotraj Evrope. Izguba pravice do prostega gibanja po njegovem mnenju ne bi bila dobra rešitev. "A ne zmoremo nič boljšega?" se je vprašal.

Matematične formule za zmogljivosti družb ni, je nadaljeval. To je predmet trajnega procesa pogajanj. Je pa pri tem pomembno postaviti meje. "Če o omejitvah ne želijo govoriti demokrati, bo to področje prepuščeno populistom in ksenofobom," je še opozoril Gauck.

Nemška in turška policija aretirali 35 domnevnih tihotapcev z ljudmi

Medtem ko evropski politiki iščejo rešitev migracijske krize, sta nemška in turška policija v današnjih usklajenih racijah aretirali 35 domnevnih pripadnikov tihotapskih kriminalnih združb. V Nemčiji so v 17 racijah prijeli pet ljudi, v Turčiji pa 30, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Pred izkoriščanjem nečloveških združb smo rešili tudi več sto nedolžnih Sircev," je povedal vodja turške policije Mehmet Lekesiz.

Stare ladje napolnili z več sto begunci in jih brez posadke poslali na pot

Člani kriminalnih združb so domnevno v Turčiji kupili tri stare in izrabljene tovorne ladje ter jih napolnili z več sto begunci. Nato so jih brez posadke poslali na pot proti Italiji, poroča AFP.

Tihotapci, ki so od vsakega od 1700 beguncev vzeli do 5500 evrov, tega "niso naredili iz nesebične želje po pomoči beguncem, ampak zgolj zaradi zaslužka," je povedal vodja nemške policije Dieter Romann.

"Vsak, ki v trup izrabljenih tovornih ladij natlači več kot 1700 ljudi in nato vklopi avtopilota, ljudi prepusti usodi in tihi privolitvi v smrt, v primeru, da pride do brodoloma," je še povedal Romann.

S tremi nevarnimi potovanji prek Sredozemskega morja naj bi tihotapci zaslužili 9,5 milijona ameriških dolarjev, sta sporočila predstojnika obeh policij.

Za Nemčijo, ki je lani sprejela 1,1 milijona prosilcev za azil, boj proti tihotapskim združbam predstavlja eno ključnih nalog. Ob tem se zavzemajo tudi za poostreno varovanje na zunanjih mejah Evropske unije in pravičnejšo prerazporeditev beguncev.

Nemčija je ostale članice EU pozvala, naj v zameno za turško sodelovanje naredijo več za pomoč Turčiji pri namestitvi več milijonov sirskih beguncev.

Turška tiskovna agencija pa je sporočila, da so policisti na severozahodu Turčije zaustavili 1300 beguncev in migrantov, ki so skušali oditi proti Grčiji. Zaustavili so jih v eni izmed glavnih izhodiščnih točk, iz katerih se migranti odpravljajo proti grškemu otoku Lezbos.

O begunski krizi so danes razpravljali tudi v Avstriji. Njihove odločitve bodo močno vplivale tudi Slovenijo.