Znanstveniki so na rekordno stanjšanje ozonske plasti nad Arktiko sicer opozorili že spomladi, zdaj pa so v britanski znanstveni reviji Nature predstavili tudi natančnejše s tem povezane meritve in ugotovitve. Kot poudarjajo, se je na območju tokrat ozonska plast prvič stanjšala v tolikšni meri, da pojav lahko opišejo kot ozonsko luknjo.
"Kemijsko uničevanje ozona nad Arktiko letos spomladi je tokrat prvič od začetka meritev primerljivo s tistim v ozonski luknji nad Antarktiko," je v članku zapisala skupina znanstvenikov.
Tanjšanje ozonske plasti nad Antarktiko je namreč ponavadi zaradi bistveno nižjih temperatur na območju veliko bolj očitno, medtem ko je bila izguba ozona nad Arktiko doslej bistveno manjša.
Ozonska luknja je spomladi zazevala nad severno Rusijo ter deli Grenlandije in Norveške, kar pomeni, da so bili tam živeči ljudje izpostavljeni visoki stopnji ultravijoličnega sevanja. To lahko vodi do razvoja raka na koži in očesne sive mrene.
Med razlogi za nastanek ozonske luknje naj bi bilo neobičajno dolgo hladno obdobje minulo zimo. Izjemno nizke temperature v stratosferi so tako na višini okoli 20 kilometrov vodile v povečanje količine klora, ki uničuje ozon.
Glede na meritve se je ozonska plast nad Arktiko v začetku leta stanjšala za okoli 80 odstotkov, in sicer na dolžini med 18 in 20 kilometri. Pojav je nevaren, saj lahko brez zaščitnega sloja na Zemljo prodre več ultravijoličnih žarkov. V mesecih, ki so sledili, se je sicer plast znova nekoliko odebelila.
"Naše ugotovitve kažejo, da so ozonske luknje mogoče celo pri bistveno milejših temperaturah kot na Antarktiki," so še zapisali znanstveniki, ki pa ne morejo predvideti, kdaj bi lahko vnovič prišlo do tolikšnega stanjšanja plasti ozona. V večini zim ljudem ni treba skrbeti, mirijo, a opozarjajo, da podnebne spremembe vendarle vodijo k hladnejšim temperaturam v stratosferi.
KOMENTARJI (33)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.