Med sedemmesečno vojno, med katero mnogi pozivajo k trajnemu miru v regiji, so se za priznanje zavzele še Irska, Španija in Norveška. Slednja je že sporočila, da bodo uradno priznali Palestino kot državo 28. maja. Norveška, ki sicer ni članica Evropske unije, je bila od začetka goreča zagovornica rešitve dveh držav med Izraelom in Palestinci.
"Teror so zagrešili Hamas in militantne skupine, ki ne podpirajo rešitve dveh držav in države Izrael," je dejal vodja norveške vlade. "Palestino bo Norveška obravnavala kot neodvisno državo z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz tega."
Do priznanja bo prišlo po več kot 30 letih po podpisu prvega sporazuma iz Osla leta 1993. Od takrat so po mnenju norveške vlade "Palestinci naredili pomembne korake k rešitvi dveh držav".
Trije voditelji irske vlade – premier Simon Harris, podpredsednik vlade Micheál Martin in minister Eamon Ryan – so prav tako imeli novinarsko konferenco in predstavili svojo odločitev o priznanju palestinske države.
Premier je dejal, da je rešitev dveh držav edina verodostojna pot za mir. "Smo tri desetletja po procesu iz Olsa in morda dlje kot kdaj koli od pravične, trajnostne in celovite mirovne rešitve."
Kot poroča BBC, je tudi španski premier Pedro Sánchez danes sporočil datum uradnega priznanja, in sicer 28. maj. Ob razglasitvi so ga poslanci parlamenta pozdravili s stoječimi ovacijami.
"Priznali bomo Palestino iz več razlogov in to lahko povzamemo s tremi besedami – mir, pravičnost in doslednost," je poudaril. "Zagotoviti moramo, da se bo dvodržavna rešitev spoštovala in mora obstajati vzajemno jamstvo za varnost."
Sanchez je kritiziral tudi izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in zanj dejal, da še "vedno bombardira bolnišnice in šole ter kaznuje ženske in otroke z lakoto". A vendar je dodal, da priznanje Palestine vsekakor ne pomeni priznanje proti Izraelu ali Judom. Prav tako ni v prid Hamasu, je v prid miru in sožitju, je dodal.
Odzval se je že Katz. "Današnja odločitev pošilja sporočilo Palestincem in svetu: terorizem se splača."
"Potem ko je teroristična organizacija Hamas izvedla največji poboj Judov po holokavstu, potem ko je zagrešila gnusne spolne zločine, ki jim je bil priča ves svet, so se te države odločile, da Hamas in Iran nagradijo s priznanjem palestinske države," je bil kritičen.
Uradnik Hamasa je pozdravil odločitev o priznanju in dejal, da je evropsko priznanje "prelomnica glede palestinskega vprašanja," poroča Al Jazeera. "Pogumen odpor palestinskega ljudstva je spodbudil Norveško, Irsko in Španijo, da so napovedale, da bodo priznale Palestino kot državo," je sporočil Bassem Naim. "Verjamemo, da bo to prelomnica v mednarodnem stališču do palestinskega vprašanja."
Palestinska osvobodilna organizacija (PLO) se je prav tako zahvalila tem trem državam. "Gre za zgodovinski trenutek, v katerih svobodni svet zmaga za resnico in pravico po dolgih desetletjih palestinskega nacionalnega boja, trpljenja, bolečine, okupacije, rasizma, umorov, zatiranja, zlorabe in uničenja," je dejal Hussein al-Sheikh, generalni sekretar izvršilnega odbora PLO.
"Zahvaljujemo se državam sveta, ki so priznale in bodo priznale neodvisno državo Palestino," je dodal al-Sheikh.
Izrael na zagovor poklical veleposlanike
"Irski in Norveški danes pošiljam ostro sporočilo: Izrael tega ne bo molče gledal. Pravkar sem odredil vrnitev izraelskih veleposlanikov iz Dublina in Osla v Izrael na nadaljnja posvetovanja v Jeruzalem," je dejal zunanji minister Israel Katz. Kasneje so podoben ukrep odredili še za izraelskega veleposlanika v Španiji.
"Izrael ne bo ostal tiho, sledile bodo druge hude posledice," je dodal Katz.
Izraelsko zunanje ministrstvo je pred tem na družbenem omrežju X objavilo videosporočilo, namenjeno Irski, v katerem je opozorilo, da s priznanjem Palestine tvega, da postane lutka v rokah Irana in palestinskega islamističnega gibanja Hamas.
Izraelsko zunanje ministrstvo je obenem na pogovore povabilo veleposlanike Irske, Španije in Norveške, ki jim nameravajo pokazati videoposnetek ugrabitve izraelske vojakinje 7. oktobra lani, ko je Hamas napadel Izrael, poroča britanski BBC.
Bela hiša nasprotuje enostranskim priznanjem palestinske države
Ameriški predsednik Joe Biden nasprotuje enostranskim priznanjem palestinske države, je danes novinarjem povedala tiskovna predstavnica Sveta za nacionalno varnost ZDA Adrienne Watson.
Watson je ob tem ponovila, da si ZDA prizadevajo za rešitev dveh držav, kar je po mnenju Washingtona mogoče doseči le s pogajanji med Palestinci in Izraelom, enostranska priznanja pa ovirajo pot do te rešitve, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Predsednik je odločen zagovornik rešitve dveh držav in je to zagovarjal skozi vso svojo politično kariero," je še povedala Watson.
Palestino kot državo sedaj ob upoštevanju napovedi Španije, Irske in Norveške priznava že 146 od 193 držav članic ZN.
Bidnova vlada trdi, da si prizadeva za celovito rešitev konflikta med Izraelci in Palestinci, ki bi zajela tudi medsebojna priznanja Izraela in arabskih držav.
ZDA so sicer nedavno vložile veto na predlog resolucije Varnostnega sveta za sprejem Palestine v ZN, ko so bili predstavljeni isti argumenti.
Za Bidnovo vlado je priznanje Palestine politično nemogoče, dokler poteka vojna v Gazi, verjetno pa tudi sicer, dokler ne bo dosežen celovit sporazum med Izraelom in Palestinci, menijo ameriški politični analitiki.
Golob pozdravil odločitev o priznanju
Kot so sporočili iz urada predsednika vlade, je Robert Golob pozdravil napoved voditeljev Kraljevine Španije, Republike Irske in Kraljevine Norveške o priznanju Palestine. "V zadnjih tednih sem bil z njimi v tesnem in rednem stiku, v naslednjih dneh pa bom tudi s številnimi kolegi iz držav članic, ki še niso priznale Palestine, v upanju, da se pridružijo našemu procesu priznanja v bližnji prihodnosti," je zapisal. "Z jasno izraženimi pričakovanji do vseh strani lahko sodelujemo, združeni in močni, da bi dosegli skupni cilj priznanja v službi človeštva, miru in stabilnosti na Bližnjem vzhodu. Več držav bo z nami, močnejši bo naš vzvod na obe strani za doseganje premirja in izpustitev talcev."
Odločitev je pozdravila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je govorila ob robu mednarodne konference Dan Afrike v ljubljanskem Centru Rog. Kot je povedala, je tako rekoč vsak dan v stiku s kolegi ministri Irske, Španije in Norveške. Ministrica je ob tem želela poudariti, da je slovenska vlada še pred omenjeno trojico držav začela svoje postopke priznavanja neodvisne Palestine, a dodala, da ima vsaka država drugačna pravila, ki urejajo področje priznavanja držav.
Priznanje Palestine, ki mu Izrael glasno nasprotuje, je Fajonova še enkrat označila kot obliko pritiska na Izrael, da vendarle ustavi svojo ofenzivo v Gazi, kjer vladajo vse hujše humanitarne razmere.
Francija je medtem sporočila, da sedaj ni pravi trenutek za priznanje palestinske države. "Francija meni, da do danes niso bili izpolnjeni pogoji, da bi odločitev imela resničen vpliv na ta proces," je sporočil zunanji minister Stephane Sejourne.
Borrell ob napovedih priznanja Palestine o prizadevanjih za enotno stališče EU
Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell je ob današnji napovedi dveh članic EU - Španije in Irske - ter Norveške, da bodo prihodnji teden priznale Palestino, zagotovil, da si bo prizadeval za enotno stališče unije na podlagi rešitve dveh držav.
Kot je Borrell zapisal na družbenem omrežju X, je seznanjen z napovedjo Španije in Irske, ki sta članici unije, in Norveške, da bodo 28. maja priznale Palestino.
"V okviru skupne zunanje in varnostne politike si bom v sodelovanju z vsemi državami članicami neutrudno prizadeval za enotno stališče EU na podlagi rešitve dveh držav," je poudaril.
Nekdanji vodja španske diplomacije, ki prihaja iz vrst vladajočih socialistov, je sicer pred približno dvema tednoma po srečanju s španskim zunanjim ministrom Josejem Manuelom Albaresom izrazil upanje, da se bodo Španiji, Irski, Sloveniji in Malti, ki so marca podpisale skupno izjavo glede priznanja Palestine, pridružile tudi druge države EU.
Tedaj je dejal še, da bo priznanje "simboličen korak politične narave", ki ne bo prinesel spremembe na terenu, izraža pa zavezanost iskanju rešitve. Ob tem je priznal, da je težko, da bi 27 članic unije doseglo dogovor o priznanju.
