Francoske oblasti so sprožile "veliko operacijo", da bi ponovno prevzele nadzor nad 60 kilometrov dolgo glavno cesto Route Territoriale 1, ki povezuje prestolnico Nove Kaledonije z mednarodnim letališčem. Kot je sporočil francoski notranji minister Gerald Darmanin, v akciji sodeluje več kot 600 do zob oboroženih policistov. 

Poleti na glavni otok Nove Kaledonije in z njega so zaustavljeni, že vse odkar so se začeli nemiri. Številni potniki so tako obtičali na otočju. 

Po besedah županje glavnega mesta Noumea Sonie Lagarde se je nasilje v soboto čez noč nekoliko umirilo zaradi policijske ure med 18. in 6. uro, a so, kot je poudarila, "še daleč od vrnitve v normalno stanje". "Razmere se ne izboljšujejo, ravno nasprotno. Noumea je oblegano mesto," je dejala županja. "Škoda je neverjetna ... to je spektakel opustošenja."

Že skoraj teden dni običajno mirno obmorsko mesto pretresa nasilje. V soboto je bila v spopadih ubita že šesta oseba, dve osebi pa sta utrpeli hujše poškodbe. Nemire je povzročilo več dejavnikov: od gospodarskih težav in socialnih napetosti do političnega boja med tamkajšnjimi aktivisti, ki se borijo za neodvisnost, in oblastmi v Parizu. 

Kaplja čez rob je bila sprememba volilne zakonodaje, s katero želijo oblasti v Parizu razširiti volilno pravico v prid neavtohtonim prebivalcem otočja. Razširitev volilne pravice naj bi po oceni Gibanja za neodvisnost Nove Kaledonije koristila zlasti Franciji naklonjenim politikom in še bolj omejila pravice staroselcem.

Novinarji na terenu poročajo o zažganih avtomobilih in stavbah, na ulicah je moč slišati eksplozije in streljanje. Po ulicah, polnih razbitin, patruljirajo do zob oboroženi policisti. Po prvih ocenah lokalnega gospodarskega združenja je materialna škoda presegla 200 milijonov evrov, nemiri pa bodo najverjetneje prizadeli tudi turistično področje. Turizem je ena izmed najbolj donosnih panog na otočju. 

Zaradi zaprtja letališča je na otočju obtičalo okoli 3200 tujih turistov. Avstralska družina, ki je spregovorila za Reuters, je dejala, da primanjkuje hrane. "Otroci so lačni, ker pravzaprav nimamo veliko možnosti, s čim jih lahko nahranimo." Vlada Nove Kaledonije je v petek sicer sporočila, da ima otočje zalog hrane za dva meseca, a je težava v distribuciji. 

Francija je kolonizirala Novo Kaledonijo sredi 19. stoletja. Pravni položaj čezmorskega ozemlja je otočje pridobilo po drugi svetovni vojni, v naslednjih desetletjih pa se je okrepilo gibanje za neodvisnost. Prebivalci so na treh referendumih v letih 2018, 2020 in 2021 glasovali za to, da otočje ostane del Francije.