Francijo pretresa vrsta terorističnih napadov z noži. V dopoldanskih urah je moški v napadu pred cerkvijo in v Notre-Dame v Nici ubil tri ljudi. Dve osebi sta umrli v cerkvi, gre za starejšo žensko in moškega, šlo naj bi za oskrbnika cerkve. Še ena ženska je bila večkrat zabodena, uspelo ji je pobegniti do bližnje kavarne, a je pozneje umrla zaradi hudih poškodb. Ena od žrtev, ki je molila v cerkvi, je bila "obglavljena".
Osumljenca je policija po napadu ustrelila v ramo in pridržala. Med napadom je ponavljal "Allahu Akbar", je potrdil župan Nice, Christian Estrosi. Ta je napad primerjal z nedavnim umorom učitelja Samuela Patyja, ki ga je mlad Čečen usmrtil in ga obglavil, ker je dijakom med uro o svobodi govora pokazal karikature preroka Mohameda. Vsaj ena žrtev v Nici je bila napadena "z isto metodo".
Eni od prič napada je uspelo sprožiti alarm s posebnim zaščitnim sistemom, ki ga je postavilo mesto, poroča BBC. Ženska, ki živi v bližini cerkve, je dejala, da so ljudje kričali na ulici, slišali so se streli, z okna je videla, da prihaja veliko policistov. Tom Vannier, študent novinarstva, ki je na kraj dogodka prispel tik po napadu, pa je za BBC povedal, da ljudje jokajo na ulici.
Protiteroristično tožilstvo je odprlo preiskavo zaradi umora in poskusa umorov s terorističnim ozadjem.
Macron: Francija je napadena
V Nico je prispel francoski predsednik Emmanuel Macron. Dejal je, da je Francija napadena. "Napadeni smo zaradi naših vrednot, vrednot svobode in naše želje, da se ne vdamo terorju." Napad z nožem v cerkvi Notre-Dame v Nici je bil islamistični teroristični napad, je dejal.
Napovedal je povečanje zaščite in poostritev varnostnih ukrepov v okolici šol ter dodatno mobilizacijo francoske vojske v okviru protiteroristične operacije Sentinelle. Število vojakov na francoskem ozemlju se bo več kot podvojilo, s 3000 na 7000 vojakov. Poostrena bo tudi zaščita verskih objektov, ki jih bo po novem varovala vojska.
"Francija se ne bo odrekla svojim vrednotam." Poudaril je tudi podporo Francije katoliški skupnosti v državi.
Kdo je napadalec?
Policija je napadalca po krvavem pohodu ustrelila in ranila, zdravi se v bolnišnici. Šlo naj bi za 21-letnega Tunizijca, Brahima Aouissaouija, ki je konec septembra prispel v Italijo, natančneje na otok Lampedusa, kot migrant.
Tu je moral sprva v karanteno, v okviru ukrepov zajezitve širjenja novega koronavirusa. Italijo je moral zapustiti, a ni se vrnil v Tunizijo, temveč je odpotoval v Francijo, navaja AFP, ki se zanaša na vire blizu preiskave.
Video pozival k nasilju in "rezanju glav"
V sredo, dan pred današnjim napadom, je po spletu zakrožil posnetek, v katerem vidnejši pripadnik Islamske države poziva k maščevanju in nasilju nad Francijo zaradi stališča do karikatur preroka Mohameda. "Branite ga z rezanjem glav," je zapisal v sporočilu, ki se je med simpatizerji Islamske države hitro razširil, poroča Independent. Podoben poziv je v nedeljo podala tudi Al Kaida.
V Lyonu moški grozil z nožem
Francoska policija je v Lyonu aretirala tudi Afganistanca, ki je bil oborožen z nožem, poroča AFP. Policija je moškega aretirala, tik preden je vstopil na tramvaj. V incidentu ni bil nihče poškodovan. Za zdaj ni znano, ali je incident povezan z današnjim napadom v Nici.
Moški, ki ga je policija aretirala v Lyonu, je bil oblečen v tradicionalna afganistanska oblačila in naj bi bil znan francoskim obveščevalnim službam. Pri sebi je imel 30-centimetrski nož in kazalo je, da ga je pripravljen uporabiti, je dejal župan drugega okrožja v Lyonu Pierre Oliver.
Napada tudi v Avignonu in pred francoskim konzulatom v Savdski Arabiji
V dopoldanskih urah sta se zgodila še dva napada – eden blizu francoskega mesta Avignon, drugi v Savdski Arabiji. V Avignonu je moški s pištolo v roku grozil policiji. Policisti so potrdili, da so osebo ustrelili, potem ko je grozila z orožjem in vzklikala "Alah je velik".
Policija pa je v Jeddi aretirala moškega iz Savdske Arabije, potem ko je ta na francoskem konzulatu napadel stražarja z ''ostrim predmetom'', sporoča savdska državna televizija. Iz francoskega veleposlaništva v Savdski Arabiji sporočajo, da življenje stražarja ni ogroženo, je pa bil prepeljan v bolnišnico, kjer so mu oskrbeli rane.
Policija v provinci Meka je potrdila, da je bil napadalec Savdijec, ni pa navedla državljanstva varnostnika, ki naj bi bil lažje poškodovan. Francosko veleposlaništvo v Riadu je napad ostro obsodilo in pozvalo francoske državljane v Savdski Arabiji k "skrajni previdnosti".
Iz sveta se vrstijo obsodbe napada in izrazi solidarnosti
Voditelji držav članic EU, ki zasedajo na virtualnem vrhu Unije, so v skupni izjavi obsodili današnji teroristični napad v Franciji. "Evropski voditelji smo šokirani in užaloščeni ob terorističnih napadih v Franciji. Te napade, ki predstavljajo napade na naše skupne vrednote, najostreje obsojamo," so zapisali v izjavi, ki jo je na spletu objavil predsednik Evropskega sveta Charles Michel.
Dodali so, da so enotni in odločni v solidarnosti s Francijo, francoskim ljudstvom in francosko vlado in v skupnem boju proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu. Voditelje po svetu so pozvali, naj delajo za dialog ter razumevanje med skupnostmi in verstvi, in ne za delitve.
Nemška kanclerka Angela Merkel je poudarila, da Nemčija stoji ob strani Franciji v teh težkih časih po brutalnem napadu. Izpostavila je svojo globoko pretresenost. "Moje misli so s svojci umorjenih in ranjenih," je še dodala.
Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli se je odzval z besedami, da je "globoko šokiran in žalosten nad novico o grozljivem napadu v Nici". Dodal je: "To bolečino čutimo vsi v Evropi." Španski premier Pedro Sanchez je izrazil svojo "globoko sočutje in solidarnost do žrtve napada". Dodal je, da smo "enotni pred grozo in sovraštvom." Italijanski premier Giuseppe Conte je sožalje objavil v italijanskem in francoskem jeziku, svoje sporočilo pa zaključil z besedama "Združeni smo!"
Napad je obsodil tudi britanski premier Boris Johnson, ki je izrazil solidarnost s Francijo v boju proti ekstremizmu. "Zgrožen sem ob novicah iz Nice o jutranjem barbarskem napadu v baziliki Notre-Dame," je zapisal v angleščini in francoščini. "Naše misli so z žrtvami in njihovimi družinami, Združeno kraljestvo neomajno podpira Francijo v boju proti terorizmu in nestrpnosti."
Nizozemski premier Mark Rutte je Franciji izrazil solidarnost v boju proti ekstremizmu. "Francoskim prijateljem sporočamo: niste sami v boju proti ekstremizmu. Nizozemska je na vaši strani," je zapisal.
Solidarnost s Francijo je izrazil tudi ameriški predsednik Donald Trump in dejal, da se morajo islamistični teroristični napadi končati takoj. "V naših srcih smo s francoskim ljudstvom. Amerika v tem boju stoji ob strani naši najstarejši zaveznici. Ti skrajni islamistični teroristični napadi se morajo končati takoj. Nobena država, ne Francija ali katera druga, tega ne more več tolerirati."
Janez Janša je zapisal "ostanite močni" v angleščini, v francoščini pa "ničelna toleranca do terorizma". Zunanje ministrstvo je v francoščini izrazilo podporo francoskemu narodu in obrambi evropskih vrednot. "Vse naše misli so z žrtvami grozljivega napada v Nici in njihovimi svojci," so dodali.
Solidarnost s francoskim ljudstvom "ob terorističnem zločinu" je v imenu slovenskega naroda izrekel tudi predsednik republike Borut Pahor.
Nedavna zgodovina terorističnih napadov v Franciji:
– januar 2015: dva moška vdreta v prostore satiričnega tednika Charlie Hebdo, ki je pred tem objavil karikature islamskega preroka Mohameda, in ustrelita 12 ljudi
– november 2015: v koordiniranih napadih na dvorano Bataclan, športni stadion, restavracije in bare v Parizu je ubitih 130 ljudi, na stotine je ranjenih
– julij 2016: moški v Nici s tovornjakom zapelje v množico ljudi, ki so praznovali državni praznik 14. julija. Ubitih je 86 ljudi. Odgovornost za napad je prevzela Islamska država
– julij 2016: dva napadalca vdreta v cerkev v Rouenu in ubijeta duhovnika
– september 2020: v bližini prostorov Charlie Hebdo sta dve osebi zabodeni in težje ranjeni
– oktober 2020: učitelj Samuel Paty je obglavljen v bližini šole v Parizu
Napad v Nici je obsodil tudi Vatikan, ki poudarja, da terorizem in nasilje nista sprejemljiva. "To je trenutek bolečine v času zmede. Terorizma in nasilja ni mogoče sprejeti," je dejal tiskovni predstavnik Vatikana Matteo Bruni. Kot je dejal, papež Frančišek moli za žrtve in njihove svojce. "Današnji napad je sejal smrt na kraju ljubezni in tolažbe, v gospodovi hiši. Papež je bil obveščen o razmerah in žaluje skupaj s katoliško skupnostjo," so sporočili iz Vatikana.
NN povzema sporočilo turškega zunanjega ministrstva, ki 'ostro obsoja' napade v cerkvi v Nici in izreka sožalje svojcem tistih, ki so izgubili življenje. "Nobenega razloga ni, ki bi lahko upravičil usmrtitev osebe ali opravičilo nasilja. Jasno je, da tisti, ki so organizirali tako brutalen napad v svetem bogoslužju, nimajo nobenih verskih, humanitarnih in moralnih vrednot," so še zapisali v izjavi.
Napad je obsodil tudi Francoski svet muslimanske vere (CFCM): "Ostro obsojamo teroristični napad, ki se je zgodil v baziliki Notre-Dame v Nici. V znak žalovanja in solidarnosti z žrtvami in njihovimi družinami pozivamo francoske muslimane, da odpovedo vsa slavlja ob Mavlidu."
Spomnimo ...
Današnji napad v Nici spominja na grozljiv umor učitelja Samuela Patyja pred šolo v Parizu. 18-letni Čečen, ki je bil v Franciji s statusom begunca, ga je obglavil zaradi kazanja karikatur islamskega preroka Mohameda med učno uro državljanske vzgoje. Sledile so množične demonstracije v podporo učitelju in predvsem svobodi izražanja po več francoskih mestih.
Francoski predsednik Macron je na osrednji slovesnosti v spomin na umorjenega učitelja zatrdil: "Ne bomo se odpovedali karikaturam." Odločbo je stopil v bran sekularizmu, karikaturam in svobodi izražanja v Franciji ter napovedal boj proti islamskem radikalizmu, tudi z zaprtjem mošej, če te širijo radikalne ideje.
Njegova vlada pripravlja tudi novo zakonodajo, ki bo usmerjena prav v boj proti skrajnemu islamizmu, ostrejši naj bi bil nadzor nad šolami in mošejami oziroma njihovim financiranjem iz tujine. Ob napovedi zakonodaje je Macron med drugim dejal, da je skrajni islam v državi vzpostavil paralelno kulturo, "ki zavrača francoske vrednote, običaje in zakone".
Karikature Charlie Hebdoja pa so sedaj v Franciji postale simboli sekularizma, ene temeljnih vrednot francoske republike, ki sega še v čas revolucije. V petek so karikature zaživele tudi na francoskih vladnih stavbah.
Marconovo stališče in besede so močno odmevale v muslimanskem svetu. Turški predsednik Erdogan je med drugim dejal, da bi moral francoski predsednik "preveriti svoje duševno zdravje". Nadaljeval je, da se muslimani v Evropi dnevno soočajo s islamofobijo, svoje besede pa nato stopnjeval in položaj islamske skupnosti v Evropi primerjal s položajem Judov pred drugo svetovno vojno.
Pakistanski premier Imran Khan je dejal, da Macron s svojimi besedami podpira protiislamska stališča, egiptovska univerza Al-Azhar pa je dejala, da gre za del sistematične kampanje, v kateri se islam izrablja za doseganje političnih ciljev.
Sledili so pozivi k bojkotu francoskih izdelkov, v nekaterih državah so francoske izdelke trgovci umaknili s polic. V Iraku, Siriji, Pakistanu, Turčiji, Bangladešu, Libiji pa so potekali tudi množični protesti, na katerih so protestniki med drugim zažigali plakate s podobo Macrona in francoske zastave.