Židan zagovarja zaplembo zasluženega na črno, Šoltes bi obudil SDK, Cerar izenačil vrste dela

Kako bi uredili trg dela, da bi ta še vedno omogočal konkurenčno gospodarstvo na eni in ne bi teptal temeljnih človekovih pravic in dostojanstva na drugi strani, smo vprašali stranke, ki se bodo v nedeljo potegovale za naklonjenost volivcev. Odgovarjale so tudi na vprašanje, kako bi povečale učinkovitost inšpekcijskih služb.

’Imamo preveč vrst zaposlitev’

V stranki Mira Cerarja pravijo, da bi postopno izenačili vse vrste dela v enotno zaposlitev za nedoločen čas z nekoliko olajšano možnostjo odpuščanja v začetnih obdobjih zaposlitve. "Prekerne in ostale oblike dela, ki temeljijo na delu izven uradne zaposlitve (različni s.p.-ji, delo prek avtorskih, podjemnih pogodb) v večini primerov izpolnjujejo elemente delovnega razmerja iz zakonodaje, zato tovrstne oblike povečini pomenijo izigravanje zakonodaje s strani delodajalcev. Delavcem, ki trajno opravljajo neko delo v obliki negotovih oblik dela, ki izpolnjuje vse elemente delovnega razmerja je potrebno priznati polno varstvo po delovnopravni zakonodaji," pravijo.

Da imamo v Sloveniji preveč različnih oblik dela, ki imajo povsem različne davčne pogoje in iz njih izhajajo povsem različne pravice delavcev, menijo tudi v SLS, kjer bi ukinili delo za določen čas, hkrati pa težili k temu, da bi bile tudi ostale oblike dela tako po obveznostih delodajalcev kot tudi po pravicah delavcev čim bolj izenačene. Ob tem v SLS tudi menijo, da je treba trg dela urediti tako, da se delodajalci ne bodo bali zaposlovati temveč bodo lahko svojo delovno silo fleksibilno prilagajali potrebam na trgu, medtem ko bo država poskrbela za delavce, ki bodo začasno ostali brez zaposlitve in jim aktivno pomagala pri iskanju nove. Zato bi preoblikovali Zavod za zaposlovanje v Agencijo za delo, ki bi postala tudi začasni delodajalec.

V SDS pravijo, da bi nadaljevali z reformo trga dela v smeri manjše administrativne in finančne obremenitve delodajalcev. Ob tem pa bi za večjo varnost delavcev poskrbeli z uvedbo odpravninskega sklada ter tudi s podaljšanjem časa prejemanja denarnega nadomestila, vendar ob sočasni obvezni aktivaciji v različne oblike zaposlitve. "Različne vrste zaposlitve morajo biti pregledne, stroškovno primerljive in stimulativne," pravijo.

V SD izpostavljajo veliko razliko med pogodbami za določen in pogodbami za nedoločen čas, ko gre za varnost zaposlitve, zato podpirajo čim več zaposlitev za nedoločen čas. Kot uspeh vidijo Zakon o delovnih razmerjih, ki je po njihovem nekoliko olajšal stisko agencijskih delavcev in uredil definicijo ekonomsko odvisne osebe in tako osebi, ki dela v odvisnem ekonomskem razmerju, omogoča pravno pot, da lahko zahteva od naročnika vsaj v nekaterih elementih delovno pravno varstvo.

Stranka DeSUS bi v primeru, da s.p. dela samo za enega delodajalca, časovno omejil takšno delovno-pravno razmerje po zgledu zaposlitev iz določenega časa v nedoločen čas. Menijo tudi, da bi morali takoj realizirati strategijo zaposlovanja mladih in starejših od 50 let.

V NSi pa pravijo, da zagovarjajo fleksibilen trg dela in delovno-pravno zakonodajo, ki bi podjetjem omogočala, da bi delavce zaposlila tudi za krajše obdobje oziroma za določene projekte. "Zagovarjamo enostavnejše postopke redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez razloga in brez odpovednega roka pod pogojem, da delodajalec delavcu plača odpravnino v enaki višini, kot velja za odpoved iz poslovnega razloga. Delavci, ki bi na ta način izgubili delo, imajo pravico do nadomestila za brezposelnost pod enakimi pogoji kot v primeru odpovedi iz poslovnega razloga, vendar največ dvakrat v katerem koli obdobju 5 koledarskih let," predlagajo.

V Pozitivni Sloveniji vira težav ne vidijo v oblikah zaposlitve, ampak delovanju podjetij, ki da bi morala več pozornosti posvečati družbeni odgovornosti, to pomeni vlaganju v zaposlene, vključevanju zaposlenih pri odločanju, pri delitvi dobička in podobno. Menijo, da je trenutna spremenjena zakonodaja dobra, in da je pripomogla k več zaposlovanja za nedoločen čas.

V Zavezništvu Alenke Bratušek menijo, da je prekernost na dolgi rok nevzdržna in jo je treba nadomestiti z različnimi oblikami stalne zaposlitve. Kot pravijo, lahko država v zasebnem sektorju le odpravlja nepotrebne administrativne ovire, v javnem pa bi razmere izboljšali z boljšim sistemom nagrajevanja uspešnih. Odpravili bi tudi razkorak med izobraževalnim sistemom in potrebami trga dela.

V stranki Verjamem menijo, da mora za vse vrste dela obstajati pogodba o zaposlitvi: "Država pa je dolžna poskrbeti, da bo za vsako opravljeno delo zagotovljena socialna varnost v obliki zdravstvenega ter invalidskega in pokojninskega zavarovanja."

V SNS bi ukinili Zavod za zaposlovanje, uvedli prost internetni portal ponudbe in povpraševanja, ostale funkcije zavoda pa naj prevzamejo centri za socialno delo. Uvedli bi enoten register iskalcev in ponudnikov dela in pri vseh začasnih delih do določenega nivoja zahtevnosti uvedli pavšalno obdavčitev. "Uvesti načelo "vsaka ura šteje" - torej ne glede na to, za koliko časa delodajalec delavca potrebuje od njegovega plačila tudi odvede vse potrebne prispevke. Birokratizacijo zmanjšati na minimum," pravijo.

V Združeni levici menijo, da je treba ukiniti "nove oblike dela" in delovna razmerja opredeliti kot delo za nedoločen čas in delo za določen čas. Zavzemajo se tudi za splošno skrajšanje delovnega časa na 6 ur dnevno, saj bi tak ukrep bistveno pripomogel k odpravi brezposelnosti. Pogojno bi uvedli tudi univerzalni temeljni dohodek.

Piratska stranka pa podpira uzakonitev minimalne urne postavke za prekerne delavce, sicer pa bi spodbujali zaposlitve za nedoločen čas.

Inšpektorjem več pristojnosti in odgovornosti

Glede kakovosti dela delovnih inšpektorjev v stranki Mira Cerarja menijo, da ob upoštevanju njihovega premajhnega števila in dejstva, da je zaradi krize več kršitev delovnopravne zakonodaje, njihovo delo ustreza pričakovanjem. Da pa je treba začeti dosledno izvajati zakonodajo, med drugim pred kratkim sprejeti Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Kratkoročno zato zakonodaje na tem področju ne bi spreminjali.

V SDS menijo, da delo inšpektorjev pogosto ovira neustrezna normativna ureditev področja nadzora, v nekaterih primerih tudi preozka zakonska pooblastila, ki onemogočajo pravočasno intervencijo. Predlagajo zmanjšanje administrativnih in drugih ovir za delodajalce, s čimer naj bi jih odvrnili od iskanja lukenj v zakonih. Menijo tudi, da so kazni za najhujše zlorabe delovne zakonodaje prenizke in bi jih kazalo zvišati.

V SD menijo, da je bilo v času odhajajoče vlade sprejetih več pozitivnih ukrepov, med drugim prenos pristojnost za nadzor nad zaposlovanjem na črno na carinsko upravo, s čimer prihaja do razbremenitve inšpektorjev. "Pomembno za preprečevanje dela in zaposlovanja na črno je tudi zvišanje glob in možnost odvzema premoženjske koristi pridobljene z delom na črno," pravijo.

V stranki DeSUS bi povečali pooblastila in hkrati odgovornost inšpektorjev. "V primeru, da inšpektor ne opravlja svojega dela v skladu s pooblastili, mora tudi kazensko odgovarjati," pravijo.

Da bi lahko inšpektorji delali bolje, menijo tudi v NSi, kjer sicer predlagajo nekaj zakonskih popravkov - uvedli bi višje kazni za tiste delodajalce, ki ne plačujejo prispevkov in odgovornim za pet let prepovedali ustanavljanje podjetij. Poudarjajo pa, da so najbolj učinkovita borba proti delu na črno in sivi ekonomiji nižji davki, da se podjetnikom ne izplača goljufati.

V SLS menijo, da inšpektorjem manjka učinkovitosti – ukvarjajo se z birokratskimi malenkostmi, prave kršitve pa gredo mimo njih, saj se po navadi različni inšpektorati izgovarjajo na pristojnost drugega. Predlog SLS je, da bi vse inšpekcijske službe združili v enotno inšpekcijsko službo, ki bo omogočala celovit pristop k inšpekcijskemu nadzoru brez dvomov o pristojnosti. Enotna inšpekcijska služba bi bila organizirana regionalno na ravni statističnih regij in bi preprečevala odvisnost inšpektorjev pri izrekanju inšpekcijskih ukrepov od domačega lokalnega okolja.

V PS menijo, da se razmere na tem področju izboljšujejo, da pa sta etika in morala tisti, ki bi morali vsakega delodajalca voditi pri njegovemu delu. "Sledenje pravni državi je tako odvisno od vsakega posameznika in ne zgolj od višine predpisanih glob," menijo.

Da se učinkovitost inšpekcijskih služb povečuje, menijo tudi v Zavezništvu Alenke Bratušek. Kjer pa menijo, da so inšpekcijske službe "potrebne ustrezne kadrovske popolnitve, nove organiziranosti za koordinirane in usmerjene akcije. Zagotoviti bo potrebno boljšo informacijsko podporo, na sploh pa je potrebno povečati prepoznavnost in dostopnost inšpekcijskih služb, ki naj se usmerijo tudi v nudenje pomoči prizadetim, delavcem, kot tudi sodelovanje z delodajalcev v luči njihovega osveščanja".

V stranki Verjamem menijo, da dela delovnih inšpektorjev ne gre komentirati, vsekakor pa dosedanje prakse nadzora kršitev delovnih razmerij odpirajo velik vprašaj tudi v povezavi z izplačili plač, regresov ... Konkreten predlog stranke pa je ponovna oživitev podobne institucije kot je bila SDK, zaradi kontrole plačilne discipline.

V SNS o delu inšpektorjev nimajo dobrega mnenja. Po njihovem delujejo po principu oseb in priimkov, ter ne izpeljejo določenih postopkov do konca. Predlagajo, da bi uvedli finančno in kazensko odgovornost inšpektorjev.

V Združeni levici menijo, da težava niso inšpektorji, ampak kapitalizem, v katerem inšpektorji kršitve težko nadzirajo. "V podjetjih zato nujno rabimo nadzor “od spodaj”, s strani zaposlenih. Uvesti je potrebno politiko odprtih knjig, da bo vsak zaposleni imel dostop do podatkov o poslovanju podjetja. Poleg tega je treba uvesti delavsko-soupravljanje in solastništvo, da zaposleni dobijo nadzor nad podjetjem in da bodo lahko sodelovali pri odločanju. Na državni ravni pa za zagotavljanje transparentnosti predlagamo ponovno uvedbo institucije po zgledu Službe družbenega knjigovodstva, ki bi nadzorovala plačila socialnih prispevkov," pravijo.

V Piratski stranki pa težavo vidijo v zakonskih luknjah, saj za te kazni pač ni mogoče izreči. Inšpekcijske službe bi okrepili z združevanjem posameznih inšpektoratov.