Napačni izračuni poslanskih mandatov: kako se je napaka sploh lahko zgodila?

Po tem, ko je komisija sporočila, da se je zgodila napaka pri dodelitvi poslanskih mandatov, je nastala prava kolobocija pri poslancih, ki so že slavili uvrstitev v parlament, nekateri so že dali odpoved pri delodajalcih, potem pa so čez noč izvedeli, da se sploh niso uvrstili v parlament in da niso dobili poslanskega mandata. Spet drugi pa so odpirali šampanjce. Kljub temu je prva seja državnega zbora sklicana za 13. maj, prav tako se nadaljuje sestavljanje vlade oziroma ministrske ekipe. 

Predsednik vlade in SDS Janez Janša zahteva, da odstopita predsednik državne volilne komisije Peter Golob in direktor Dušan Vučko. 

Kako se je takšna napaka sploh lahko zgodila? Ali to pomeni, da se je d'Hondtov sistem izpel in bi morali volilni sistem spremeniti v kombiniranega, pri čemer bi imeli volivci neposreden vpliv na izvolitev poslancev? O tem sta v oddaji 24UR ZVEČER spregovorila doktor Ciril Ribičič, avtor knjige Volitve v slepi ulici, in profesor Andrej Bauer s Fakultete za matematiko in fiziko, ki je bil član skupine, ki je napako odkrila. 

"Napaka je bila storjena, priznana, obžalovana," je dejal Ribičič, ki se sicer ni želel opredeliti do tega, ali bi morala Golob in Vučko odstopiti, je pa kot olajševalno okoliščino navedel naš zelo zapleten volilni sistem. 

Bauer je na vprašanje, kako se je lahko zgodila takšna napaka, dejal, da je odkrivanje in odpravljanje napak v računalniških programih eden težjih problemov v računalništvu. "Če bi znali napake odpravljati, ne bi bilo vseh varnostnih vdorov in težav, ki jih imamo s programsko opremo." Kot je pojasnil, se je napaka zgodila zaradi starejšega sistema, ki so ga uporabljali. 

Ali to kaže na to, da se je d'Hondtov sistem pri volitvah, ki je nekakšen korektor strankarske moči pri tem, kdo od poslancev bo prišel v parlament, izpel? Ribičič je opomnil, da je proporcionalno načelo bistvo tega veljavnega sistema, ki ga določa tudi ustava. "Tudi v predlogih za spremembe ni predlogov, da bi ga opustili. Kar pa manjka v tem sistemu, je personalizacija, ki se jo da zagotoviti na način, da se ukinejo okraji in uvede prednostni glas."

Ribičič v svoji knjigi predlaga uvedbo kombiniranega volilnega sistema. "Drugi glas bi bil zelo podoben sedanjim volitvam, s tem, da bi imel absolutni prednostni glas. Prešteli bi prednostne glasove in ti bi odločali, kateri poslanec posamezne stranke bi prišel na vrsto v situaciji, kot smo jo zdaj obravnavali." Takšen način bi tudi pretrgal to, da vrhovi strank kadrujejo tiste poslance oz. člane stranke, ki so jim lojalni na vrh kandidatne liste in potem so ti izvoljeni ne glede na to, kakšno zaupanje v volilni enoti imajo. 

Na vprašanje, kako takšne napake preprečiti v prihodnje, je Bauer dejal, da je letos prvič potekalo preverjanje pravilnosti z zunanjimi strokovnjaki, kar je pomemben korak v pravo smer. "Imeli smo trojno preverjanje s tremi programi. Ampak tukaj ne gre za to, da se samo zaupa programom, treba jih je jemati kot podporo in še vedo pregledati izračune, ki jih je progam naredil." 

Kaj pa naj naredimo v prihodnje, da bodo ljudje volitvam zaupali? "Če bi lahko ljudje sami zaznali, da je nekaj narobe, ne bi bili v tej situaciji. Eden od načinov je, da poskusimo v javnosti širiti znanje o tem, kako sistem deluje, kljub temu, da je zapleten, da bomo po principu ’več ljudi več ve’ to vse skupaj delali bolje," je še menil Bauer.