FOTO in VIDEO: Soočenje Pahorja in Šarca: 'Nisva slaba kandidata'. Kateri pa je tokrat bolj prepričal?

Borut Pahor in Marjan Šarec sta soočila svoja mnenja o aktualnih in perečih temah pred drugim krogom predsedniških volitev.

Kako se spopasti z volilno abstinenco?

Uvodna tema pogovora Maje Sodja s kandidatoma je bila volilna abstinenca, ki je zaznamovala prvi krog predsedniških volitev. Prvi krog predsedniških volitev je namreč prinesel eno najslabših volilnih udeležb, skoraj milijona volivk in volivcev ni prepričal nihče od kandidatov. Kako bosta torej kandidata ljudi prepričala, da sta manj slaba med slabima izbirama? Marjan Šarec je na to vprašanje dejal, da ne gre za to, da bi ljudje morali izbirati med dvema slabima izbirama, saj da sta oba kredibilna kandidata. "Tudi če bi kandidiral kdo drug, bi še vedno govorili, da je izbira slaba, ljudje smo pač takšni. Je pa res, da so očitno ljudje v zadnjih petih letih predsedniško funkcijo dojeli kot nepomembno, kot nekaj, za kar ni vredno iti na volitve." Pa za to krivi Pahorja? "Nikogar ne krivim. Na splošno politika očitno ni prepričala ljudi, da se lahko kaj spremeni, kaj doseže. Ker niso prepričani, da lahko njihov glas kaj spremeni, ostajajo doma."

Borut Pahor je dejal, da tvega napoved, "da bodo 12. novembra prišli na volitve tudi tisti, ki v prvem krogu niso prišli, pa podpirajo politiko sodelovanja, sožitja, politiko graditve na tistem, kar nam je skupno, sprave ter mirne in varne prihodnosti." "To pa zato, ker mi je veliko ljudi reklo, da so bili ves čas prepričani, da bo vse končano v prvem krogu, čeprav sem sam slutil, da ne bo. In mnogi so bili potem zvečer nekoliko razočarani. Rekel sem si, zdaj je treba zbrati vso energijo, voljo, iti med njih in mislim, da mi to uspeva, zato tudi na volilno udeležno v drugem krogu gledam z optimizmom."

Strici in tete iz ozadja

Marjan Šarec pravi, da ga ne zanima, kaj pravijo intelektualci, nekdanji predsednik Milan Kučan, šef opozicije Janez Janša ... Na vprašanje, komu pa pripada, čigavo mnenje spoštuje je dejal, da pripada ljudem. "Kajti ljudje so tisti, ki so me že dvakrat izvolili."

Na očitek, da se kar nekoliko skriva za tem odgovorom, in da ljudje zato o njem ne vedo vsega, kar bi morali, pa je Šarec odvrnil, da "naj na Facebooku preberejo njegov dnevnik." Na vprašanje, kakšen je njegov svetovni nazor pa je dejal, da je moderen, liberalen, v smislu "živi in pusti živeti", "ne posegaj v pravico drugega".

Na vprašanje ali daje prednost socialni državi ali prostemu trgu, je dejal, da "čim več socialne države, kajti prosti trg je v kapitalizmu dobrodošel, nekatere skupine so pa vendarle tako ranljive, da jih ne smemo prepustiti prostemu trgu, ker ljudje niso sami krivi, da niso uspeli".

Pahor je nekoč dejal, da "ni neumen, da bi povedal, kdo so strici iz ozadja". A tudi volivci niso neumni, da bi se s tem odgovorom zadovoljili, je poudarila voditeljica. "Ne, tako kot jaz so enako pametni." A zakaj bi bilo takšno razkritje neumnost? "Ker bi sprožil neproduktivne polemike." Je pa dodal, da "njegovi volivci bržkone slutijo odgovor." Ali pa jih odgovor ne zanima, ker zaupajo njegovi politiki. Dejal je še, da morajo biti volivci prihodnjo nedeljo osredotočeni predvsem na dejstvo, da je pomembno, kdo bo prihodnjih pet let predsednik, ker nas čaka veliko prelomnih dogodkov in bodo izkušnje pomembne, prav tako kot modra presoja.

Kdo je moralna avtoriteta?

Borut Pahor poudarja, da ne želi biti moralna avtoriteta. Kdo pa bi moral biti? "Vsak od nas ima svoje zglede. In po mojem mnenju ne obstaja vrhovna moralna avtoriteta, ki reče zadnjo besedo glede tega, kar je prav in kar je narobe. Želim biti dober predsednik vsem, mnogim sem tudi zgled, zlasti mladim, to vidim in to odgovornost čutim, ne želim pa moralno pridigati ljudem, ker jih imam za samozavestne, ustvarjalne osebnosti, ki znajo same reči, kaj je prav in kaj ne."

Šarec Pahorju očita, da se ne izreka o najpomembnejših problemih. Kaj pa je njegova vsebina? "V tej kampanji sem govoril tisto, kar sem mislil, da je prav. Sem jasno povedal, da je treba spremeniti stanje v protikorupcijski komisiji, v slovenski vojski, da imajo vsi pravico živeti kot živijo ... jasno sem povedal, da je treba poenotiti tudi stališča v zunanji politiki."

Na vprašanje, kaj bi spremenil, če bo izvoljen še enkrat pa je Pahor dejal, da bi ohranil zaslišanja kandidatov za pomembne funkcije, kar bi Šarec ukinil. "Sicer pa ne bi uvajal procesnih spremebb, te sem že uvajal v tem mandatu. Doma bi ohranjal politično nevtralnost, sodelovanje z vsemi, krepil enotnost, bi se pa fokusiral na dogajanje v okolici, da bi bila Slovenija še bolj varna pred tveganji, prav tako moramo Slovenijo pozicionirati, da bo ostala v najbolj razvitem delu tega sveta."

Kako daleč lahko gre politik?

V soočenju so se dotaknili tudi evropskega parketa. Kako bi Marjan Šarec reagiral, ko se šef Evropske komisije Jean Claude Juncker odloči, da bo kakšnega evropskega voditelja poljubil? Šarec je dejal, da "bi ga že pogledal tako, da bi mu bilo žal." "Tako vedenje ne sodi na najvišje institucije in tudi zaradi takega vedenja ljudje izgubljajo zaupanje." Ščipanje državnikov v zadnjo plat se mu zdi nesprejemljivo. Meni tudi, da Juncker ne prinaša spememb v EU, ni dovolj prodoren in ni garancija, da bo EU obstala. "Je tip politikov, ki so dosegli brexit."

Borut Pahor meni, da je Juncker politik z bogato kariero, "drugačen, a dobronameren." "Je tudi moj prijatelj. Je manj sterilen kot so običajno drugi. Čeprav vem, da vsaka njegova kretnja ni primerna, odobravam, da ne skriva svoje drugačnosti."

Ste se kdaj sramovali Slovenije?

Vprašanje sta predsedniškima kandidatoma postavila tudi dva ugledna Slovenca – pravnik in eden najvplivnejših Slovencev v tujini Aleksander Čeferin in znanstvenica dr. Andreja Gomboc.

Čeferina je zanimalo, ali Pahorja skrbi, da je Slovenija pred Evropskim sodiščem za človekove pravice izgubila že 94 odstotkov primerov. Pahor je dejal, da zelo, da si je vedno prizadeval, da bi bil naš pravni sistem bolj dorasel vprašanjem, ki so pred njim, ne da vprašanja končajo v Strasbourgu. "Po 25 letih lahko ugotavljamo, da pravni red ni tako robusten, čvrst kot bi si želeli. Zakonodajna in izvršna oblast bi to morali popraviti."

Šarca pa je vprašal, kako bi deloval za blaginjo Slovenije v skladu s pristojnostmi, ki jih kot predsednik ima. "V 107. členu so določene pristojnosti predsednika republike. Ali lahko poveste, katera od navedenih pristojnosti vam bo omogočila, da boste delovali za blaginjo Slovenije?" "Pristojnost imenovanja oziroma poskusa razrešitve sedanjega senata protikorupcijske komisije in poskus imenovanja novega, kar je potrebno storiti. Če vemo, da je korupcija velik problem, je prva naloga vzpostaviti protikorupcijsko komisijo kot organ, ki ne bo brezzobi tiger," je v odgovoru dejal Šarec.

Kdaj ste bili nazadnje ponosni na Slovenijo in kdaj ste se naše države nazadnje sramovali, je gosta vprašala voditeljica pogovora. Šarec je dejal, da se države ni sramoval nikoli, ker je zelo vesel, da jo imamo. "Sramoval pa sem se tistih, ki so jo vodili. Zato tudi kandidiram, da bi prišel nov človek, da bi začeli delati drugače, da ljudje ne bi izgubljali zaupanja v politiko. Želim vpeljati bolj asketsko politiko, ki ne bo toliko usmerjena navzven, na šov, ampak bo bolj resna." Nazadnje pa je bil ponosen ob uspehih slovenskih športnikov.

Pahor je dejal, da je bil zadnjih pet let torej predsednik in "kadarkoli sem stal pred protokolarnimi častmi in je igrala himna ... kadar koli slišim himno in vidim lepote naše domovine, pomislim najprej na ljudi, da smo lahko ponosni nase, da lahko skupaj dosežemo nepredstavljive stvari."

A vendar še vedno zbiramo zamaške, ker zdravstvo ne deluje kot bi moralo, je kot iztočnico postavila voditeljica Maja Sodja. Pahor je poudaril, da je v vseh svojih funkcijah pozival k spremembam zdravstvene politike. "Vem, da je to težko storiti, zato ne dajem lekcij ministrici in predsedniku vlade, vem pa tudi, da dlje kot bomo oklevali, večja bo nevarnost, da bo to še večji problem od bančne luknje."

Dr. Andreja Gomboc, znanstvenica, ki preučuje črne luknje, pa je kandidata prosila, da izpostavita večje slovenske znanstvene uspehe zadnjega obdobja. Pahor je dejal, da je z jabolkom navdiha odlikoval znanstvenice in znanstvenike, ki so odkrili zdravilo proti virusu zika, dosežek, ki je bil po njegovem v javnosti premalo viden. Izpostavil je tudi pred kratkim umrlega slovenskega očeta boeinga Joeja  Sutterja, ki je še tik pred smrtjo s svojimi izdelki zaznamoval Silicijevo dolino. Šarec pa je prav tako izpostavil znanstvenike,  ki so se ukvarjali z ziko, nato pa odkrito priznal, da se "česa drugega v tem trenutku ne spomni". "Je pa bilo teh dosežkov več in znanosti moramo nameniti večjo pozornost. Če bomo kdaj tako priznani tudi politiki, bo to dobro."

Gombočevo je še zanimalo, ali menita, da pri nas dovolj cenimo vzgojitelje, učitelje in profesorje. Šarec je dejal, da ta hip ne. Tudi njegova žena je profesorica, zato vidi, koliko dela ima. "Predvsem bi apeliral na to, da se sindikalist Štrukelj zavzame za dostojanstvo tega poklica. Ne gre toliko za količnike in plačne razrede kot za dostojanstvo."

Pahor pa je dejal, da je plača učiteljev prenizka, a ni v pristojnosti predsednika države. "Naši vzgojitelji, učitelji, ne prevzemajo nase samo izobraževanje mladih, ampak jih morajo narediti tudi ustvarjalne." In to počnejo z veliko zanosa, zato Pahor meni, da smo jim za to dolžni hvaležnost, ki jo sam poudarja in izraža tudi, ko obiskuje šole.

Verski obred ali tradicija?

Dotaknili so se tudi razvpitega blagoslova osnovne šole na Polici. Marjan Šarec temu nasprotuje: "Ko so Jezusa hoteli ujeti na vprašanje, ali je božji sin in ali naj plačujejo davke, je dejal, dajte Bogu, kar je božjega in cesarju, kar je cesarjevega, kar kaže na ločenost države in cerkve." Je pa dodal, da se v zasebnem času udeležuje verskih obredov. Na prvi november je v domači cerkvi celo bral berilo. Pahor pa je dejal, da ga blagoslovi, čeprav vztraja na ločitvi cerkve in države, ne motijo: "So običaji, ki so del naše tradicije."

In kako sta se kandidata odrezala?

To se rezultati glasovanja na naši spletni strani.