Volilna pravica 16-letnikom: 'Le izgovor je, da mladih volitve ne zanimajo'

Evropa se sooča s splošnim trendom upadanja udeležbe prebivalstva na volitvah. Izjemno nizka udeležba na letošnjih volitvah za predsednika republike je pokazala, da državljani tudi pri nas izgubljajo interes za odločanje, kdo je primeren za vodenje države, nizka udeležba na referendumu o zakonu o drugem tiru ni ponudila nič boljše slike.

Ena od letošnjih kandidatk za predsednico države Maja Makovec Brenčič, sicer tudi ministrica za izobraževanje, znanost, šolstvo in šport, je v svoji kampanji dejala, da bi podelila volilno pravico mladim ob dopolnjenem 16. letu starosti. Odzivi so bili različni - nekateri so se z njenim predlogom strinjali, drugi so trdili, da je mladina pri 16. preprosto premlada, da bi lahko odločala o tako pomembni temi, kot je izbira predsednika države, vlade oziroma izkazala svojo voljo na različnih referendumih.

Zagovorniki volilne pravice pri nižjih starostih pa na drugi strani utemeljujejo pozitiven vpliv na udeležbo na volitvah (tudi) s tem, da bi mlajši ljudje to dojeli kot nekaj, kar je v demokracijah naša pravica in hkrati tudi "državljanska dolžnost". Kot namreč ugotavljajo politologi, so volitve navada, ki jo posameznik pridobi zgodaj v življenju in ko je enkrat pridobljena, ostane v njegovem življenju.

Da bi si pobližje ogledali, kako in če sploh v praksi taka sprememba deluje, ni potrebno prav daleč. Edina država v Evropi, kjer so starostno mejo za vse volitve že znižali na 16 let, je namreč naša soseda - Avstrija.

Mladinska delegatka Avstrije pri Organizaciji združenih narodov (OZN) Anna Katharina Holzhacker je pred kratkim v New Yorku, kjer so snovali novo resolucijo za mlade, svojo državo predstavila kot primer dobre prakse: "Avstrija je leta 2007 postala prva država Evropske unije, v kateri so znižali volilno pravico na starost 16 let za večino volilnih procesov. To je eden izmed načinov, kako povečati zanimanje mladih državljanov za delovanje političnega sistema in njihovo zastopanost v njem."

In očitno so proces zapeljali v pravo smer, saj se je zanimanje mladih za politiko povečalo po izvedeni reformi. "Udeležba mladih pod 18. letom starosti na zadnjih volitvah je bila sicer dokaj nizka, a tega ni mogoče povezati z nižjo zmožnostjo oziroma motivacijo za odločanje. Zanimanje mladih za volitve se namreč ne razlikuje dosti od ostalih skupin pod 30. letom, je celo večje kot pri mladostnikih med 18. in 21. letom starosti. Nekoliko nižje je sicer resda njihovo politično znanje, a v primerjavi z ostalimi starostnimi strukturami do 30. leta le malenkostno," pravi Holzhackerjeva.

Analitiki poudarjajo, da zgolj znižanje starosti za volilno pravico seveda ni dovolj, da bi zagotovili trdnost demokracije in z njo svobodnega odločanja. Potrebni so državljanska vzgoja, vzpodbuda, zadostno informiranje in nazivanje volilnega telesa. V Avstriji so k udeležbi na volitvah opozarjali tudi skozi njihov izobraževalni sistem.

"V šolah so uvedli določene elemente državljanske vzgoje, a kljub temu še vedno pogrešamo bolj učinkovito izobrazbo na tem področju. Je pa res, da je bil pri reformi močno angažiran nevladni sektor. Številne institucije, ki izvajajo neformalno izobraževanje in projekte aktivnega državljanstva, pa tudi mladinski sektor, so se izjemno angažirali in pomagali mladim pri vstopu v t. i. svet odraslih," pravi mladinska delegatka OZN iz Avstrije.

In kako bi se to obneslo v Sloveniji?

Mladinski svet Slovenije je že večkrat izpostavil in priporočil spremembe, ki bi vodile k večji vključenosti mladih v (politične) procese odločanja, tudi predlog znižanja starostne meje za pridobitev volilne pravice se je znašel pred Svetom vlade, a žal neuspešno.

"Zrelost mladih je največkrat glavni argument proti znižanju starostne meje za volilno pravico, a v večini ta argument ni podprt z empiričnimi dokazi. 16-letniki so v primerjavi s svojimi 18-letnimi kolegi ali še starejšimi primerljivo kognitivno razviti in sposobni sprejeti odločitev, koga bodo volili," pravi Klemen Mesarec z Mladinskega sveta Slovenije.

Priporočil za spremembe je več, med drugim reformiranje učnih vsebin in metod učenja, umeščanje državljanske vzgoje v šole, krepitev strukturiranega dialoga, sistematično zbiranje in spremljanje participacije mladih, sinergija delovanja med posameznimi mladinskimi organizacijami in obstoječimi strukturami, ki omogočajo sodelovanje mladih pri oblikovanju politik. Nujna bi bila tudi poglobljena razprava o mladinskih temah znotraj programov političnih strank, zagotovitev sodelovanja mladih pri oblikovanju vseh javnih politik.

"Žalosti me, da so se nekateri letošnji kandidati tekom kampanje izrekli proti temu z izgovorom, da mladih v teh letih volitve ne zanimajo. Gre za grobo posploševanje, ki vse prepogosto odraža tudi splošno obravnavanje mladih in njihove vloge v družbi. Sta pa seveda ključni ustrezna informiranost in izobrazba. A to velja pravzaprav za večji del področij ne le omenjenega," je dejala mladinska delegatka pri OZN za Slovenijo Sabina Carli.

Kar nekaj tudi analitikov poudarja, da tovrstna reforma ni tako zelo kontroverzna in zahtevna, kot se morda želi prikazati, dodaja Carlijeva. Če je izvedena pametno in preudarno, ima lahko le pozitivne posledice.

"Mladim v teh letih predvsem manjka znanja o demokratičnih procesih in demokratične izkušnje, ki jih v trenutnem izobraževalnem procesu ne morejo pridobiti. Zato kot spremljevalni ukrep znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice na 16 let na Mladinskem svetu predlagamo uvedbo državljanske vzgoje v najširšem pomenu na vseh ravneh izobraževanja z možnostjo pridobivanja izkušenj soodločanja," dodaja Mesarec

Izpostavi tudi problematiko nagovarjanja mladih volivcev: "Kandidati in politične stranke mladih večkrat ne nagovarjajo v enaki meri kot starejše državljane. Razlog leži v tem, da mladi slovijo kot nezanesljivi volivci, se pravi kot tisti, ki se redkeje odločajo za konvencionalno politično participacijo. Interesi in problemi mladih posledično niso zanimivi za politične odločevalce in snovalce političnih kampanj, saj jim ne predstavljajo dovolj velikega bazena glasov, ki bi lahko veliko vplival na rezultat volitev ali referendumov. Druga stvar, ki jo država lahko naredi, pa je približanje kanalov za glasovanje mladim. Tukaj govorimo o uvedbi i-volitev in e-volitev, ki bi konvencionalno politično participacijo približala mlajši generaciji, za katero tudi pravimo, da so digitalni domorodci," opozarja Mesarec.

Pobuda šolske ministrice, da bi se v Sloveniji podelila volilna pravica mladim nad 16 let kaže, da se stvari premikajo. Kako hitro se bo zavrtelo kolesje sprememb, pa bo pokazal - čas.  Najverjetneje se bo zavrtelo hitreje, ko (in če sploh) bodo politiki ugotovili, da bi jim mladi volivci prinesli zadostno število glasov za premik tehtnice v njihovo korist.