Stranke v 5 korakih o tem, kako bodo Slovenijo rešile iz krize

Slovenija je že več let v globoki krizi, ki je le deloma posledica zunanjih vzrokov, saj številke kažejo, da večina ostalih držav okreva bolje kot Slovenija.

Pred volitvami smo zato stranke vprašali, kako bi državo končno rešile iz krize. Ker je - da napak ne bi ponavljali - dobro vedeti tudi vzroke, smo jih zaprosili še za diagnozo slovenske krize.

Ta predvsem razkriva, da si stranke niti slučajno niso enotne, ko gre za vzroke krize, razlikujejo pa se tudi njihovi pristopi k njenemu reševanju, za katere smo prosili, da jih zaradi preglednosti zapišejo zgolj v petih korakih.

Krivci krize: tranzicija, Janševa vlada ali moralni propad?

V stranki Mira Cerarja menijo, da je Slovenija v tako globoki krizi predvsem zaradi netransparentnosti, zlorab, neodgovornosti, pomanjkanje strateškega razmisleka in korupcije.

V SDS menijo, da je bila povod za našo krizo svetovna gospodarska in finančna kriza, ker pa je po sedmih letih večina držav že premagala težave, okrevajo tudi prejemnice mednarodne pomoči, je jasno, da so vzroki za krizo v Sloveniji globlji. „Predvsem je v ozadju te slovenske krize neuspela tranzicija, pa tudi napačen pristop pri upravljanju z državo,“ ocenjujejo.

Drugačnega mnenja so v SD, kjer menijo, da je za krizo kriva predvsem napačna fiskalna politika v času Janševe vlade (2004-2008), ko je bila v Sloveniji konjunktura. „Visoke investicije in zadolževanje Darsa so še dodatno pregrevale gospodarstvo. H krizi pa je pripomoglo tudi nižanje davkov in pasivna vloga Banke Slovenije, ki bi morala omejevati prekreditiranje bank ob neučinkovitih nadzornih svetih državnih bank, ki niso uspeli ustrezno nadzirati njihovega neučinkovitega upravljanja s tveganji,“ menijo v SD.

Da je za krizo še najbolj kriva prva Janševa vlada, menijo tudi v Zavezništvu Alenke Bratušek. Pravijo, da so takrat nastala velika neravnovesja v gospodarstvu, dramatično se je povečal zunanji dolg, dobre direktorje se je zamenjalo s slabimi, kredite pa namesto za proizvodnjo, namenilo za menedžerske odkupe. Vlado Boruta Pahorja pa krivijo za to, da se je reševanja težav lotila prepočasi in napačno. Ocenjujejo, da se je reševanja težav lotila šele vlada Alenke Bratušek.

V Združeni levici menijo, da je kriza v Sloveniji del globalne krize kapitalizma. Neposredne vzroke za krizo v Sloveniji pa prav tako vidijo zlasti v letih 2004-2008, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo in pod vodstvom takratne vlade postopoma prevzela dolžniški razvojni model, ki so ga v tem času uporabljale države evropske periferije (Grčija, Španija, baltske države, Portugalska, Irska ...). „Slovenija je namreč z vstopom v EU dobila dostop do izjemno poceni kreditov na evropskih kapitalskih trgih, kar je vlada videla kot razvojno priložnost. Da bi omogočila kar se da velik dotok teh kreditov v Slovenijo, je uvedla vrsto neoliberalnih reform: odpravila je kapitalske kontrole, deregulirala bančništvo in znižala davke,“ ocenjujejo in poudarjajo, da je bil rezultat tega, da se je zadolženost s 15 povečala na 37 milijard evrov, denar pa je šel večinoma za financiranje projektov gradbenega balona in tajkunizacijo.

V stranki DeSUS ocenjujejo, da je za krizo kriv vpliv zunanjih gospodarskih razmer na slovensko gospodarstvo. Naslednji pomembni vzrok vidijo v krizi menedžmenta v Sloveniji, ko so bile na vodilne položaje gospodarskih družb postavljene osebe brez potrebnih znanj in izkušenj in brez osnovnih etičnih standardov. Za krizo krivijo pomanjkljivo delovanje pravne države, ki v času "tajkunskih pohodov" ni sprožila ustreznih postopkov zoper odgovorne in nekontrolirano delovanje bančnega sektorja, ki je popolnoma neodgovorno deloval pri dodeljevanju spornih kreditov, ki jih danes rešujejo davkoplačevalci.

V NSi vzroke na krizo na kratko strnejo v „pomanjkanje vrednot, ki konstituirajo družbo“. V stranki Verjamem pa, da je kriza v Sloveniji predvsem posledica pohlepa.

V SLS ocenjujejo, da je sedanja kriza v Sloveniji posledica svetovne gospodarsko-finančne krize v letih 2009-2010, ki je Slovenijo ujela popolnoma nepripravljeno, podobno neprimerne pa so bile tudi reakcije politike prvih nekaj let po začetku krize, pri čemer se je pokazala tudi kriza moralno etičnih vrednot v Sloveniji. „Namesto, da bi Slovenija takoj začela s programom prestrukturiranja svoje porabe in z neposrednimi ukrepi za olajšanje poslovanja hudo prizadetemu gospodarstvu, se je takrat najemalo nove in nove kredite ter čakalo, da kriza mine,“ ocenjujejo. Ker ni bilo strukturnih reform, se padanje življenjskega standarda še vedno nadaljuje, dodajajo.

V SNS menijo, da je kriza posledica projekta uničenja države, „ko so ob osamosvajanju takratni politični kadri vskočili v rešilni čoln iz nekdanje Jugoslavije z namero, da pokradejo kar je mogoče, potem pa državo prepustijo razsulu in razpadu, da na koncu ne bo ne tožnika, ne sodnika“. Navajajo podatek, da je po ameriških izračunih iz Slovenije „pobegnilo“ 40 do 50 milijard evrov.

Po mnenju Državljanske liste je kriza v Sloveniji v veliki meri posledica napačnih potez v preteklosti, kjer smo nihali med ostanki prejšnjega sistema in dobrimi rešitvami zahodnoevropskega tipa. „Po osamosvojitvi in vstopu v EU ter Nato smo izgubili fokus ter nepripravljeni dočakali svetovno gospodarsko krizo. Nanjo se odzivamo najpočasneje od vseh,“ ocenjujejo.

V Pozitivni Sloveniji opozarjajo, da je kriza v zadnjih letih pogosto izgovor za številne ukrepe ali zakone, ki jih sprejema politika. Sicer pa kot krivce za poglobitev krize vidijo banke, ki so premočno zaostrile pogoje za dajanje kreditov in ustvarile kreditni krč, ter vse večje število neplačnikov in splošno negativno družbena klima.

Pet korakov, s katerimi bi stranke Slovenijo popeljale iz krize.