Vozimo pametno!

90, 100, 110, čez nekaj trenutkov pa …

Ljubljana, 27. 06. 2017 16.16 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Pred nami so lepi sončni dnevi, ki jih ljudje radi izkoristimo za dopustovanja in izlete. A pozor, dobra vidljivost in suha cestišča naj vas nikar ne premamita, da bi močneje stopili na plin. Hitrost je namreč še vedno kriva za tretjino vseh smrtnih žrtev na naših cestah in zagotovo si ne želite vse življenje očitati, zakaj tistega sončnega dne niste vozili nekoliko počasneje …

Predstavljajte si lepo poletno nedeljo. Sonce, ravno pravšnje temperature in odlična družba – popoln recept za izlet na morje ali v naravo. Dobra vidljivost, rahel piš in suha cesta dajejo popoln občutek varnosti in zato samozavestno stopite na plin. 80, 90, 100, na določenih delih celo 110 kilometrov na uro. Potem pa nenadoma … bum!

Naj vas sonce in suho cestišče nikar ne zavedeta v prehitro vožnjo.
Naj vas sonce in suho cestišče nikar ne zavedeta v prehitro vožnjo. FOTO: iStockphoto

Ko je hitreje prehitro ...

Topli in suhi poletni dnevi zaradi ugodnih dejavnikov voznikom dajejo lažen občutek varnosti, zato pogosteje vozijo nekoliko hitreje. A ravno tisto nekoliko hitreje je mnogokrat prehitro. Vrsta raziskav je namreč dokazala, da že 10 km/h hitrejša vožnja od omejitev pomeni bistveno večje tveganje za prometno nesrečo, posledice pa so neprimerljivo hujše. Pri 10 km/h hitrejši vožnji nad omejitvijo je 20 odstotkov večja verjetnost, da bo prišlo do nesreče. Bistvenega pomena pri preprečevanju prometnih nesreč in njenih posledic je torej ravno dojemanje hitrosti in prilagajanje le-te razmeram na cesti ter ustrezna varnostna razdalja, saj vožnja na prekratki varnostni razdalji predstavlja enega najbolj pogostih vzrokov prometnih nesreč.

avtomobilska nesreča
avtomobilska nesreča FOTO: iStockphoto
S ponedeljkom, 26. junijem, je zato Agencija za varnost prometa (AVP) začela nadaljevanje nacionalne preventivne akcije Hitrost, ki bo potekala do 2. julija, nato pa se bo še enkrat ponovila v avgustu. Podatki za lansko leto namreč kažejo, da je hitrost med najpogostejšimi vzroki za najhujše prometne nesreče, zato bo AVP kot koordinator nacionalne akcije s Policijo in DARS-om izvedla številne aktivnosti ter informirala in osveščala glede nujnosti upoštevanja omejitev hitrosti.

Hitrost še vedno kriva za največ prometnih nesreč

Neprilagojena hitrost še vedno predstavlja tretjino vseh smrtnih žrtev na naših cestah. Če ponazorimo s konkretnimi številkami: leta 2016 je bila neprimerna oziroma neprilagojena hitrost vzrok za nastanek 3.371 prometnih nesreč oziroma kar 19 odstotkov vseh prometnih nesreč. Velika večina nesreč zaradi hitrosti se je zgodila na lokalnih cestah v naselju (46 odstotkov) ter na regionalnih cestah (19 odstotkov), kar kaže predvsem na problematiko hitrosti glede varnosti ranljivejših skupin udeležencev v prometu. Zaskrbljujoč pa je predvsem delež alkoholiziranih voznikov v prometnih nesrečah, ki jim je botrovala hitrost, saj se je ta, v primerjavi s prejšnjim letom, zvišal za 23 odstotkov.

»Vsi, ki delamo na področju prometne varnosti, si zato prizadevamo za umiritev hitrosti v cestnem prometu do te mere, da bo še zagotavljala normalno mobilnost prometnih tokov, obenem pa varno udeležbo v prometu za vse udeležence,« je ob nadaljevanju nacionalne akcije, ki v letošnjem letu poteka pod sloganom 'Ne prehitevaj življenja. Hitrost ubija!' poudaril Igor Velov, direktor Agencije za varnost prometa. 

avtomobilska nesreča
avtomobilska nesreča FOTO: iStockphoto

Glavni cilji nacionalne akcije o uravnavanju hitrosti na slovenskih cestah so predvsem zmanjšanje povprečne hitrosti, kar bo posledično zmanjšalo posledice prometnih nesreč, ki se zgodijo zaradi hitrosti. Tuje raziskave kažejo, da zmanjšanje povprečne hitrosti v naseljih za samo 1 km/h pomeni zmanjšanje števila prometnih nesreč za približno 4 odstotke, znižanje povprečne hitrosti za 1 km/h zunaj naselja pa bi pomenilo zmanjšanje števila prometnih nesreč zaradi hitrosti za približno 2 odstotka. 

Neprilagojena hitrost je pogosto povezana tudi z nekaterimi drugimi vzroki prometnih nesreč, kot so nepravilna stran oziroma smer vožnje, nepravilnosti pri prehitevanju in izsiljevanje prednosti. Posebno pozornost moramo nameniti tudi motoristom in kolesarjem, saj jih je na naših cestah vedno več, hkrati pa so zaradi značilnosti vožnje prevoznega sredstva, težje zaznavni. Silhueta tako kolesarja kot motorista je majhna in hitro se lahko zgodi, da ju avtomobilist ne vidi. Zato je pomembno, da vnaprej predvidevamo, pričakujemo in navsezadnje pravočasno opazimo tudi to skupino udeležencev v prometu.

avtomobilska nesreča
avtomobilska nesreča FOTO: iStockphoto

S prikazovalniki hitrosti nad prehitre voznike

AVP bo v času nacionalne preventivne akcije podelila 10 prikazovalnikov hitrosti občinam, za uporabo na najbolj nevarnih cestnih odsekih, z namenom umirjanja hitrosti vozil in izboljšanja prometne varnosti na teh cestah. Ti prometno-tehnični ukrepi lahko poleg nadzora prav tako pripomorejo k zmanjšanju povprečnih hitrosti, s trimesečnim brezplačnim najemom pa želi agencija upravljavce cest spodbuditi k širši uporabi in morebitnem nakupu prikazovalnikov hitrosti.

Želimo si, da bi se trud in delo vseh sodelujočih v preventivni akciji obrestovalo, in da bi se vsi udeleženci v cestnem prometu zavedali odgovornosti za lastno življenje, za življenje bližnjih in drugih udeležencev v prometu, so zapisali na spletni strani AVP. Le na tak način namreč lahko dosežemo zadane cilje, da na cestah ne bodo več ugašala življenja.

srečen moški za volanom
srečen moški za volanom FOTO: iStockphoto

Sponzorirana vsebina

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3