iPhone je na trgovske police prišel slabega pol leta kasneje, 29. junija 2007, in postal najuspešnejši izdelek porabniške tehnologije. V prvem letu so jih prodali 1,39 milijona, leta 2015, ki je bilo doslej najuspešnejše, pa že 231,22 milijona. Skupaj že več kot milijardo. Lani so prvič zabeležili upad prodaje.
Apple je doslej izdelal 15 različnih tipov iPhonov:
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
Že odkar je prišel na trg, je iPhone je Applov paradni konj, z njim ustvarijo 60 odstotkov vsega dobička. Samo v fiskalnem letu, ki se je končalo septembra 2016, so prodali za 135 milijard dolarjev naprav. Razvijalci aplikacija za AppStore pa so v letu 2016 zaslužili 20 milijard dolarjev.
Aplikacije, brez katerih si številni med nami danes praktično ne predstavljajo življenja, so svoj pohod začele s pojavom pametnih telefonov – torej z iPhoni. Njihovi uporabniki jih imajo danes na voljo kar 2,2 milijona.
Primerjava vseh dosedanjih iPhonov:
Razkritje
Napovedi – čeprav visokoleteče – so se uresničile. Naprave z internetnimi povezavami in zasloni na dotik, ki se jih je kmalu prijelo ime pametni telefoni, so postali standard. Podjetja, ki so to doumela prepozno, so doživela propad: Motorola, Nokia, RIM (Blackberry)… Na trg so prišli novi igralci, poleg Appla v prvi vrsti Samsung, pa Huawei, ki ga je po dohodkih lani celo prehitel.
Danes ima 2,6 milijarde ljudi v lasti pametne telefone
Polovica internetnega prometa gre na račun tablic in pametnih telefonov. Z nakupi prek pametnih telefonov bodo v letošnjem letu samo uporabniki v ZDA zapravili 102 milijardi dolarjev.
Ameriški analitik Jan Dawson, ki se ukvarja s področjem tehnologije, se strinja. Vpliv iPhonea je brez dvoma velik, je prepričan. "Pametni telefoni so najbolj vseprisotni izdelki potrošniške tehnologija na trgu in iPhone je pionir sodobne zasnove pametnega telefona. Toda pametni telefoni so tudi v središču vrste drugih stvari, od nosljivih naprav do aplikacij in storitev, kot sta Uber in Airbnb. Toliko stvari, ki jih danes uporabljamo v vsakdanjem življenju, izhaja iz pametnih telefonov in vse se je začelo z iPhonom," je dejal za CBS News.
Spremembe, ki niso nujno dobre
"Moderne komunikacijske naprave imajo tudi svoje slabe strani. Najbolj nevarno je, če padeš v stanje stalne aktivnosti, ko veš čas preverjaš svoj pametni telefon, da bi videl, ali so dobil novo sporočilo." To opozorilo je pred nekaj leti izrekel takratni izvršni direktor Swisscoma Carsten Schloter. Dva meseca pozneje je naredil samomor. Izkazalo se je, da je postal nevarno odvisen od svoje pametne naprave.
Zdi se, da so nam olajšale življenje. Pa so ga res? Kakšna prednost je, če zjutraj na zaslonu preveriš, kakšno vreme je zunaj, ko pa bi se lahko preprosto ozrl skozi okno? In kako lahko elektronske povezave nadomestijo resnični sprehod s prijatelji ali druženje ob kavi? S pametnim telefonom smo ves čas dosegljivi za vse, kar je dobro le na prvi pogled. Psihologi so že dokazali, da so pametni telefoni vzrok stresa doma, na delu in v družabnem življenju, saj nam ne dovolijo, da bi se odklopili.
Ugotovili so tudi, da tisti, ki jih imajo ob postelji, slabše spijo. Tako kot tisti, ki jih uporabljajo pozno zvečer, tik pred spanjem.
Pametni telefoni niso spremenili le naše komunikacije, spremenili so tudi načine sprejemanja informacij iz okolja. Še več, spremenili so delovanje naših možganov. To so nekateri izsledki:
1. Možgani so se navadili na nenehno stimulacijo. Ko smo v samoti in tišini in brez telefona pri roki, imamo zato občutek, da nam je bilo nekaj odvzeto. To je odziv naših možganov, ki ostanejo brez stalnega dotoka stimulansov. Raziskava univerze v Isfahanu je pokazala, da se pri osebah, ki nekritično uporabljajo pametne telefone, večkrat razvijeta odvisnost ter obsesivno kompulzivno motnjo.
2. Ne prenašamo samote. Družbenim omrežjem ter sms-sporočilom in elektronski pošti namenjamo toliko časa, da ga zase nimamo več, in samota nenadoma postane grožnja. V resnici pa samota ni nujno nekaj negativnega, lahko je tudi priložnost, da se ozremo vase in si vzamemo čas za premislek.
3. Postali smo hiper-odzivni. Zaradi nenehnega »visenja« na telefonu smo v stanju stalne pripravljenosti, kar lahko povzroča razdražljivost, spremni pa se tudi način, kako se možgani odzivajo na dogodke, ki smo jim izpostavljeni. Pojavi se banalno razvrščanje na zgolj dve kategoriji – varno in nevarno, zato se velikokrat odzovemo pretirano, kar dokazano povzroča težave v našem osebnem življenju.
4. Nehali smo razmišljati. Če nimamo priložnosti, da smo sami s svojimi mislimi, tudi ne moremo oceniti pozitivnih in negativnih plati svojih odločitev. Zato večkrat sprejmemo odločitve, ki jih pozneje obžalujemo. Tudi dejstvo, da imamo internet vedno pri roki, nam ni ravno v pomoč. Namesto, da bi sami prišli do zaključka, raje kar takoj poiščemo odgovore. Sposobnost reševanja težav se zato manjša. Dokazano: prefrontalni korteks naših možganov, ki je odgovoren za načrtovanje, reševanje problemov in sprejemanje odločitev, vse pogosteje izklapljamo. Ko se odločimo to spremeniti, je lahko že prepozno.
5. S pametnimi telefoni porabljamo energijo, ki jo naši možgani potrebujejo za okrevanje.
KOMENTARJI (68)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.