Pet tehnologij, ki pomagajo ohranjati naravo

1. Droni

Priljubljenost dronov se je v zadnjih nekaj letih izjemno povečala. Zaradi padajočih cen so postali zanimivi tako za industrijo kot posameznike, temu pa je sledila pozornost javnosti in medijev. Vendar so droni poleg dostavljanja paketov in snemanja filmov uporabni še za veliko več. Raziskovalci jih uporabljajo za raziskovanje rastlinskih in živalskih vrst na težko dostopnih ali zelo prostranih krajih. Ustanovitelja strani ConservationDrones.org sta z njihovo pomočjo veliko hitreje in ceneje dobila boljšo oceno velikosti populacije orangutanov v Indoneziji, ki jih ogroža izguba habitata zaradi plantaž oljnih palm. V ta namen so poslali drone, da slikajo gnezda orangutanov v krošnjah dreves, in jim tako uspelo prešteti število gnezd na posnetkih.
Raziskovalci kitov lahko s pomočjo dronov veliko hitreje, varneje in na daljavo, ko kit pride na površje, dobijo biološke vzorce iz izbruha vode, ki jim povedo veliko o zdravju kita. Poleg tega lahko prek posnetkov, ki jih zajame dron, prepoznajo kite po njihovih repnih plavutih.

Za nekatere ogrožene živalske vrste je ena največjih nevarnosti nezakonit lov. Čeprav so območja teh živalskih vrst zavarovana, se to dogaja pogosto, večinoma ponoči. Ker bi bilo peš ali z avtomobili pregledovanje tako velikih območij skoraj neizvedljivo, so začeli uporabljati drone s toplotnimi kamerami, da z lahkoto najdejo in zaustavijo divje lovce, preden ubijejo kakšno žival.

2. LPWAN

Nizkoenergijsko prostrano omrežje (low-power wide-area network oz. LPWAN) je vrsta brezžične telekomunikacije, podobna tehnologijama Wi-Fi in LTE (poznan kot 4G), le da je veliko počasnejša, a porablja manj električne energije (ena baterija lahko zdrži tudi do 20 let) in ima več kilometrov dosega. Ta tehnologija omogoča napravam, kot so senzorji, da se povežejo v brezžično omrežje senzorjev (wireless sensor network oz. WSN), kar je uporabno za nadzorovanje populacij ogroženih živali in razmer v naravnih parkih. S tem dobijo ne le uporabne podatke za raziskovanje, temveč dosežejo večjo varnost proti divjim lovcem, saj lahko varovanje osredotočijo na območje, kjer so trenutno živali.

Brezžična omrežja senzorjev bi lahko tudi uporabili za spremljanje kakovosti vode, zraka in prsti v živo, kar bi lahko pomagalo kmetom sprejemati informirane odločitve o primernih časih za namakanje, gnojenje in žetev. Primer tega je podjetje The Yield iz Avstralije, ki prav to storitev omogoča lokalnim kmetom, ki se lahko s tem izognejo nepotrebnemu zapravljanju vode ali gnojenju ob napačnem času.

3. Pridobivanje ogljika iz zraka

Oktobra 2017 je zagonsko podjetje Climeworks na Islandiji odprlo prvo tovarno, ki ima negativen ogljični odtis. To doseže s filtri, ki nase vežejo ogljikov dioksid, nato pa ga pod visokim tlakom potisne pod površino zemlje, kjer reagira z bazaltom in se spremeni v kamen.

Seveda obstajajo še druga podjetja, ki s podobnim pristopom iz zraka pridobijo ogljik, katerega nato uporabijo za produkte z nevtralnim ogljičnim odtisom. Na primer podjetje Carbon Engineering proizvaja gorivo, podjetje Newlight pa plastiko.

4. Blockchain

Od pojavitve Bitcoina in preostalih kriptovalut je tehnologija bločnih verig (blockchain) postala precej priljubljena. Ta tehnologija ima, razen za decentralizirano plačevanje, še veliko potencialnih možnosti uporabe. Ena takih možnosti je kupcu bolj transparenten in dostopen vpogled v oskrbovalno verigo, ki stoji za izdelki. Za točno določen izdelek bi v eni aplikaciji videli, od kod so prišle surovine, kdaj je bil izdelek narejen, koliko časa je bil v skladišču in prevozu, preden je prišel na polico v trgovini.

S tem se lahko kupci odločijo, da bodo finančno podprli produkte okolju in delavcem bolj prijaznih proizvajalcev, saj bi poznali celotno zgodovino produkta pred sabo –  od surovin do svojih rok. Za vpogled v oskrbovalne verige s pomočjo blockchaina se ukvarja kar nekaj podjetij, od velikanov, kot je IBM, do zagonskih podjetij, kot je Provenance.

5. S sateliti proti uničevanju gozdov

Delež gozdnih površin se spreminja iz leta v leto. To se najbolje vidi iz vesolja, zato so na univerzi v Marylandu, s pomočjo slik Nasinega satelita Landsat, naredili zemljevid, ki prikazuje spremembo deleža gozdnih površin na Zemlji za zadnjih 12 let.

Obstaja tudi spletna aplikacija, imenovana Global Forest Watch (GFW), ki ponuja podoben, sodoben in interaktiven zemljevid, ki omogoča vizualizacijo podatkov za ves svet (vključno s Slovenijo), med drugim o spremembah gozdov, uporabi površin in biotski raznovrstnosti. S tem zemljevidom lahko kdorkoli spremlja skoraj trenutno stanje gozdov, kar omogoča odkrivanje in zaustavitev nezakonitih izsekavanj gozdov, gozdnih požarov in podobnih sprememb. Obstaja tudi mobilna aplikacija, prek katere lahko uporabniki poročajo svoja opažanja v lokalnih gozdovih.