ČASOVNICA: Einstein je imel prav, rakete so pristajale, Rosetta se je poslovila, Schiaparelli se je raztreščil …

Če se vam časovnica ne prikazuje, jo najdete TUKAJ.

Tudi v letošnjem letu so znanstveniki in inovatorji dokazovali, da je s trdim delom in sodelovanjem možno storiti marsikaj.

Tehnološki dosežki in neverjetna odkritja marsikomu vlivajo upanje, da ima človeštvo še možnost, da spiše nam prijazno prihodnost. Žal je z našim planetom vse slabše, saj podnebne spremembe bolj in bolj kažejo zobe, a k sreči smo letos ratificirali in uveljavili Pariški sporazum, s katerim smo se zavezali, da bomo omejili segrevanje ozračja. Vendar se zastavlja vprašanje, bo to dovolj? Nekatere inovativne rešitve kažejo na to, da se bomo lahko izvili iz primeža odvisnosti od fosilnih goriv.

Če ne ostanemo le na našem planetu, spremljali smo pomembne korake k temu, da bomo čez nekaj desetletji stopili na drug planet, s katerim pa upajmo, da bomo ravnali bolje. Razkrili so, da je galaksij v vesolju še mnogo več, kot so menili, in tako se lahko prepustimo svoji domišljiji, kaj vse se tam skriva ... Neverjetno hiter razvoj se dogaja tudi na področju umetne inteligence, ki se je nekateri bolj ali manj upravičeno bojijo, a za zdaj imamo še vse karte v svojih rokah in od nas je odvisno, kakšno igro bomo igrali. S preboji v medicini upanje dobivajo paralizirani ljudje, z gensko, sicer kontroverzno, terapijo se lahko izognemo boleznim.

Priča smo bili začetkom in koncem, uživali smo ob spektakularnih predstavah Lune, Marsa in Merkurja, dobili pa smo tudi potrditev, da je imel Albert Einstein prav.

11. februar: Potrditev gravitacijskih valov

Že v začetku leta smo bili deležni zgodbe leta na področju znanosti. Znanstvenikom je namreč uspelo potrditi obstoj gravitacijskih valov, ki jih je pred sto leti prvi predvidel Albert Einstein. Gre za rahlo valovanje v strukturi prostor-čas. S sofisticiranim observatorijem LIGO so uspeli zaznati nihanje, ki je nastalo ob trčenju dveh črnih lukenj pred 1,3 milijarde leti. 15. junija so se nato znanstveniki pohvalili, da so zaznali že drugo takšno nihanje, torej gravitacijske valove, ki so bili posledica trčenja masivnih črnih lukenj. S tem so ne le dokazali teorije relativnosti, ampak so dobili tudi prvi fizični dokaz obstoja črnih lukenj.

19. februar: Virgin Galactics predstavi novo plovilo

Po dobrem letu po tragičnem strmoglavljenju na testnem poletu, v katerem je umrl pilot, je zasebno vesoljsko podjetje Virgin Galactics Richarda Bransona predstavilo novo vesoljsko ladjo SpaceShipTwo VSS Unity. V nadaljevanju leta so opravili tudi več testnih poletov. 3. decembra je VSS Unity tudi prvič samostojno letelo.

2. marec: Kelly in Kornienko znova na trdnih tleh

Po letu dni, ki sta ga preživela nad našimi glavami, sta na trdna tla znova prispela ameriški astronavt Scott Kelly in ruski kozmonavt Mikhail Kornienko. Eden izmed glavnih ciljev njune naloge je bilo preučiti, kako dobro lahko ljudje – tako njihov um, telo in duh – prenašajo daljše bivanje v vesolju. Kelly je po pristanku dejal, da je bila najhujša izolacija, saj je bil odrezan od ljudi, ki so mu pomembni. Na Zemljo je prišel dva centimetra višji. Znanstveniki so letos tudi dosegli novo teorijo o tem, zakaj se astronavtom v breztežnostnem prostoru poslabša vid. Ugotovili so, da imajo astronavti, ki so v vesolju preživeli daljše obdobje, v možganih veliko več cerebrospinalne tekočine ali likvorja (CSF) kot njihovi kolegi, in to naj bi povzročalo težave z vidom.

9. marec: AI premaga človeka v igri go

Umetna inteligenca – računalniški program AlphaGo – je premagala človeka, Lee Se Dola, v igri go. Sposobnost mojstrskega igranja japonske igre go, ki ima več možnih kombinacij premikov, kot je atomov v vesolju, je doslej veljala za izključno človeško domeno, ki naj je umetna inteligenca ne bi zmogla.

31. marec: Tesla predstavi model 3

Podjetje Tesla je predstavilo težko pričakovan model 3. Gre za model električnega avtomobila, katerega cena je dosegljiva širši populaciji. Že prvi dan so prejeli več kot 100.000 rezervacij, ključe pa naj bi dobili šele leta 2017.

8. april: SpaceXova raketa končno pristane na plavajoči ploščadi

Raketa Falcon 9 ameriškega zasebnega podjetja SpaceX je uspešno pristala na ploščadi na morju. Falcon je sicer pred tem že uspešno vertikalno pristal, in sicer 22. decembra 2015, a takrat je bil pristanek na trdnih tleh. Raketa je nato letos še večkrat uspešno pristala tako na ploščadi kot trdnih tleh. Septembra pa se je zapltelo …

12. april: Iskanje življenja

Britanski kozmolog Stephen Hawking je skupaj z ruskim milijarderjem Jurijem Milnerjem predstavil pobudo, da bi z mini vesoljskimi plovili iskali inteligentno življenje. Plovila bi poslali v Zemlji najbližji zvezdni sistem Alfa Kentavra.

13. april: Upanje za paralizirane osebe

24-letni tetraplegik Ian Burkhart iz Ohia je s pomočjo mikročipa – imenovanega nevrološki obvod (bypass) – vstavljenega v možgane znova lahko nekoliko premaknil desno roko, zapestje in prste. Mladenič, ki je paraliziran od ramen, si je vrat zlomil ob skoku v vodo, ko je bil star 19 let. Nato je ugotovil, da raziskovalci nedaleč od njegovega doma razvijajo reanimacijsko tehnologijo in se je javil za poskusno terapijo. S pomočjo tehnologije lahko mladenič znova igra video igro, pobere steklenico, drži telefon ob ušesu in z žličko premeša vsebino v skodelici.

22. april: Skrb vzbujajoči podatki o črnem ogljiku

Matevž Lenarčič se vrne s poleta okoli sveta, na katerem je meril črni ogljik. Meritve so pokazale, da je stanje atmosfere slabše, ko so menili. Med poletom so namreč ugotovili visoke koncentracije črnega ogljika nad jugovzhodno Azijo, pa tudi nekoliko presenetljivo nad Mehiškim zalivom, kjer prihaja do črpanja in predelave nafte. Črni ogljik je drugi najpomembnejši povzročitelj segrevanja ozračja, ki ima sicer krajši življenjski čas v atmosferi kot ogljikov dioksid.

9. maj: Pikica na Soncu

Na ta dan smo mnogi strmeli v nebo, da smo opazili majhno črno piko pred našim Soncem. Šlo je za pomikanje Merkurja pred Sončevo ploskvijo, česar z Zemlje ne vidimo ravno pogosto. Naslednji prehodi bodo 11. novembra 2019, 13. novembra 2032, 7. novembra 2039 in 7. maja 2049.

30. maj: Mars blizu Zemlje

Po Merkurju je navdušil še Mars, ki je bil v opoziciji z Zemljo, kar pomeni, da so bili Sonce, Zemlja in Mars povsem poravnani v isti liniji in Zemlja je točno na sredini. To pa tudi pomeni, da je Mars ali na točki, ko si je z Zemljo blizu ali pa zelo daleč. Letos sta si bila planeta bližje kot sicer, tako je bil Mars videti večji. Še najbolj sta se planeta približala 30. maja. Še bolj se nam bo planet približal leta 2018, a nikar ne verjemite stari šali, ki kroži po spletu, da bo Mars videti kot naša luna.

15. junij: Gen za vitkost

Slovenski raziskovalci so odkrili gen za vitkost, ki odpira nove možnosti terapije za z debelostjo povezano sladkorno bolezen. Gre za encim TST, ki je že dolgo poznan predvsem za razstrupljanje cianida. Tokrat pa so prvič pokazali, da ima tudi pomembne funkcije v metabolizmu.

22. junij: Električni ‘car sharing’

V Ljubljani je zaživela nova storitev deljenja avtomobilov, ki je sicer v svetu že uveljavljena praksa, a slovenska storitev vseeno nekoliko izstopa, saj so v sistem vključeni le električni avtomobili. S sistemom se osvobajamo fosilnih goriv, prav tako pa zmanjšujemo onesnaževanje. Konec leta so storitev uvedli tudi v Murski Soboti. 

28. junij: Testiranje SLS

Nasa je v Promontoryju v Utahu testirala potisni del (buster) najmočnejše rakete na svetu SLS, s katero nameravajo odpotovati na Mars. Šlo je za zadnji test busterja pred testom, ko bo na raketi nameščeno tudi plovilo Orion. Poskusni test brez posadke je predviden za leto 2018.

30. junij: Smrtna nesreča v Teslovem avtomobilu

Veliko prahu je dvignila novica, da se je zgodila prva smrtna prometna nesreča Teslovega modela S, ko je avtomobil upravljal avtopilot. Tako avtopilot kot voznik sta zaradi bleščanja sonca spregledala belo prikolico tovornjaka, zato je avtomobil s polno hitrostjo brez zaviranja trčil v prikolico. V podjetju so znova poudarili, da mora biti kljub vklopljenemu avtopilotu voznik vedno na preži. Regulatorji so sprožili preiskavo, sprožila se je debata o poimenovanju sistema za pomoč pri vožnji. V podjetju so opozorili, da morajo imeti vozniki tudi ob vožnji z avtopilotom roke vseskozi na volanu. Kasneje v letu je podjetje Tesla predstavilo povsem avtonomen avto.

Julij: Obsesija s Pokemon Go

Na začetku poletja so se nekateri posamezniki spremenili v zombije. Šalo na stran, svet je obsedla igra Pokemon Go. Z igrico na telefonu si moral na resničnih krajih najti pokemone, tako so množice romale na določene točke. V nekaterih primerih se je iskanje skorajda spremenilo v tragedije, saj so pri tem nekateri zašli v težave ali so imeli nesreče. Konec leta je proizvajalec aplikacije Pokemon Go, Niantic, razkril, da so igralci igrice skupaj od poletja pretekli in prehodili 8,7 milijarde kilometrov, ujeli pa kar 88 milijard pokemonov. Razdalja 8,7 milijarde kilometrov ustreza 200.000 potem okoli Zemlje, komercialno potniško letalo pa bi za to razdaljo potrebovalo več kot 1000 let.

5. julij: Juno prileti do Jupitra

Po petih letih in 2,7 milijarde kilometrov je sonda Juno prispela do njenega novega doma - plinskega velikana Jupitra. Sonda se je uspešno utirila in od julija do zdaj že naredila nekaj bližnjih preletov in bližnjih posnetkov. Konec avgusta se je Juno planetu približala na vsega 4200 kilometrov nad oblaki. Kot košarkarsko igrišče velika sonda ugotavlja, koliko vode je v Jupitrovi atmosferi in ali ima planet neplinasto jedro, kar bo med drugim pripomoglo k razumevanju, katera teorija o nastanku planeta je pravilna. Prav tako preverja, kako je sestavljena atmosfera in kakšna je magnetosfera v bližini polov.

26. julij: Zmaga zelene tehnologije

Po številnih težavah, ko so med drugim morali po preletu Tihega oceana zaradi pregretja celo zamenjati baterije, je prvemu solarnemu letalu po več kot letu dni uspelo zaključiti pot okoli sveta. Solar Impulse 2 je preletel kar 42.000 kilometrov, tudi pilota Bertrand Piccard in André Borschberg sta morala prestati neverjetne napore, saj so nekatere etape leta od skupno 17 trajale tudi več dni. Letalo je s pomočjo sončne energije preletelo štiri kontinente, tri morja in dva oceana. Namen poleta je bil predvsem spodbujati razvoj zelenih tehnologij in opozarjati na podnebne spremembe.

24. avgust: Planet ob zvezi Proksima Kentavra

Najbližji planet, ki bi ga lahko naselili izven našega Osončja, je morda, astronomsko gledano, praktično na našem pragu. Znanstveniki so namreč ob rdeči pritlikavki Proksima Kentavri, ki je del trozvezdja Alfa Kentavra, odkrili planet, v velikosti našega. Še več, skalnati planet je na ravno pravšnji razdalji od svoje zvezde, da bi lahko bila na planetu tekoča voda. Proksima je okoli 40 bilijonov kilometrov oddaljena od nad in bi jo z obstoječo tehnologijo dosegli v tisoč letih. Stephen Hawking je pred tem sicer napovedal, da bodo proti sistemu poslali majhne satelite. Planet Proksima b je za 1,3-krat težji od Zemlje in okoli svoje zvezde kroži na razdalji 7,5 milijona kilometra, njegovo leto je dolgo 11,2 zemeljska dni. Razdalja med planetom in zvezdo je precej manjša od razdalje med Zemljo in Soncem (149 milijonov kilometrov), a Proksima Kentavra je rdeča pritlikavka, kar pomeni, da je manjša in temnejša od našega Sonca.

1. september: SpaceXova raketa s Facebookovim satelitom eksplodira

Potem ko je SpeceX beležil uspeh za uspehom pri pristajanju nosilnih raket, se je prvi dan septembra zapletlo. Med rutinskim testom je Falcon eksplodiral. Poleg rakete je bil izgubljen tudi satelit, s katerim je Facebook v odročnih delih Afrike nameraval zagotoviti internetno povezavo. V preiskavi so ugotovili, da je bil problem v premrzlem kisiku, ki se je iz tekočine že spreminjal v trdno snov, ta pa je nato reagirala s karbonskimi vlakni v rezervoarju za gorivo.

7. september: Novi iPhone

Ameriški gigant Apple je predstavil nova iPhone 7 in iPhone 7 Plus. Med spremembami te različice pametnega telefona izstopajo brezžične slušalke.

8. september: Osiris Rex poletel proti Bennuju

Nasa je proti asteroidu Bennu poslala sondo, ki bo z njega pobrala vzorce. Za omenjeni asteroid menijo, da so na njem materiali, podobni zemeljskim. Gre za prvo tovrstno ameriško misijo. Sonda bo do cilja prišla leta 2018, julija 2020 bo naredila drzno potezo, saj se bo z robotsko roko za približno pet sekund dotaknila površja asteroida, s katerega bo pobrala vsaj 60 gramov kamenja in prahu, na Zemljo naj bi se vrnila leta 2023. Asteroid Bennu so odkrili leta 1999. Gre za enega od 500.000 asteroidov v Sončevem sistemu, Nasa pa ga je izbrala zaradi bližine Zemlje in ustrezne velikosti.

26. september: Na Evropi gejzirji pare

Nasa je razkrila nove presenetljive dokaze o prisotnosti vode pod ledenim pokrovom Jupitrove lune Evropa. Kot so pojasnili, posnetki kažejo, da iz njenega površja občasno izbruhne oblak pare, ki spominja na zemeljski gejzir. Luna Evropa je že dolgo glavna kandidatka v našem Osončju, ki bi lahko poleg Zemlje gostila življenje. Pod ledenim pokrovom se po domnevah znanstvenikov na 3100 kilometrov široki luni (približne velikosti Zemljine lune) skriva ocean tekoče vode.

27. september: Otrok treh staršev

Materi iz Jordanije se je rodil otrok, ki je bil spočet z novo tehniko oploditve z genskim materialom treh staršev. Z novo metodo so poskrbeli, da deček od matere ni podedoval genov za motnjo, imenovano Leighov sindrom. Spočeti otrok ima 0,1 odstotka DNK donatorke in vso genetsko kodo, kot so barva las in oči, matere in očeta. Decembra so nato v Veliki Britaniji že odobrili gensko terapijo spočetja otrok z uporabo DNK treh ljudi.

27. september: Elon Musk razkrije načrte za Mars

Že dolgo so znani načrti šefa SpaceX Elona Muska, da želi v prihodnosti odpotovati na Mars. Na konferenci v Mehiki je predstavil nekoliko bolj podrobne načrte, kako bi lahko človek na rdečem planetu osnoval kolonijo. Prvo človeško posadko bi lahko prepeljal že leta 2022. Musk je kandidate za prvo misijo že posvaril, da bo pot verjetno zelo nevarna in da morajo biti zanjo pripravljeni umreti. Poudaril je, da dolgoletno preživetje človeške vrste zahteva, da postane multiplanetarna vrsta, kar pomeni, da bi ljudje živeli na več planetih.

30. september: Esa se je poslovila od Rosette

Sonda Rosetta je strmoglavila na komet 67P/Čurjumov-Gerasimenko, na katerem je novembra 2014 pristal tudi lander Philae. Tako se je edinstvena misija, ki je prinesla nova spoznanja o našem okolišu v vesolju, končala. Misijo so zaključili, ker so zaradi oddaljenosti od Sonca solarni paneli prejemali premalo sončeve energije, da bi lahko normalno delovala. Načrtovano strmoglavljenje je potekalo po načrtih in tako so znanstveniki pri Evropski vesoljski agenciji dobili nekaj neverjetnih bližnjih posnetkov kometa.

5. oktober: Google predstavi Pixla

Potem ko smo v začetku septembra spoznali novega paradnega konja Appla, je tudi Google predstavil svoj telefon Pixel. Z novimi mobilniki, razvitimi znotraj hiše, je pomešal karte na trgu, ki ga obvladujejo velikani, kot sta južnokorejski Samsung in ameriški Apple. Do zdaj je Google na trgu nastopal s telefoni, ki jih je razvijal v sodelovanju z nekaterimi drugimi proizvajalci. 

Oktober: Eksplozivni Samsungi

In medtem ko je konkurenci šlo, je Samsung poskrbel za največji polom leta. Svoje privržence je južnokorejsko podjetje skušalo osvojiti z novim telefonom Galaxy Note 7. Telefoni so bili eksplozivni, in to dobesedno. Lastniki so se začeli pritoževati nad pregrevanjem baterij, nato so začeli poročati o eksplozijah in požarih. Samsung jih je pozval k menjavi baterij oziroma aparatov, a na njihovo žalost se je izkazalo, da se zamenjavam dogaja enako. Samsungu tako na koncu ni preostalo drugega, kot da uporabnike pozove, naj naprave ugasnejo in jih nehajo uporabljati.

13. oktober: V vesolju 10-krat več galaksij, kot so menili 

Znanstveniki so preučili posnetke, ki jih je teleskop Hubble pošiljal zadnjih 20 let, in ugotovili, da je v vesolju precej več galaksij, kot so menili. Zdaj so prepričani, da jih je kar 2000 milijard. Vendar astronomi tudi z najsodobnejšo opremo težko pridejo do natančnih podatkov. Ena od težav je, da je viden le del vesolja, od koder je svetloba, ki jo oddajajo oddaljeni objekti, prispela do Zemlje. Preostanek je zunaj našega dosega.

14. oktober: Uspešni testi New Sheparda in smeli načrti

Leto je uspešno minevalo tudi za vesoljsko podjetje ustanovitelja Amazona Jeffa Bezosa. Z že uporabljeno raketo New Shepard je večkrat uspešno poletel v vesolje in tudi pristal. A za razliko od SpaceXa Blue Originove rakete letijo precej nižje, in sicer gredo le do suborbitalnega prostora. Tudi samih raket ni mogoče primerjati, saj so SpaceXove precej močnejše in dosegajo večje hitrosti. V podjetju menijo, da bodo lahko že konec prihodnjega leta opravili polet z ekipo astronavtov, leta 2018 pa bodo že uvedli komercialne lete do vesolja za vse, ki si bodo to seveda lahko privoščili.

17. oktober: Kitajska v vesolje poslala dva astronavta 

Kitajska prehiteva po desni in tako kot Indija postaja pomembna tekmica v raziskovanju vesolja. Kitajci nameravajo do leta 2020 po vzoru Mednarodne vesoljske postaje sestaviti svojo vesoljsko postajo Tiangong 2 (Nebeška palača 2). Septembra so v vesolje poslali prvi del laboratorija, mesec kasneje sta tja poletela astronavta. Ta sta v vesolju preživela mesec dni in se živa in zdrava vrnila tudi na trdna tla.

19. oktober: Exomars – pol misije uspešne, pol pa ne 

Strokovnjaki Evropske in Ruske vesoljske agencije so trepetali, ko so se odvijale ključne minute v misiji Exomars. Misija je bila sestavljena iz dveh delov – utirjenja sonde ExoMars Trace Gas Orbiter v orbito planeta, kar se je dobro končalo. Orbiter nad planetom vohlja za metanom, ki bi bil lahko proizvod živih organizmov. Drugi del misije pa je bil testno pristajanje landerja Schiaparelli. Sprva je šlo vse po načrtih, zadnjih nekaj minut pa se je zapletlo. Zgodila se je okvara, zato so sistemi napačno preračunali višino, posledično je lander menil, da je že pristal. Tako je ob površje treščil s hitrostjo 540 km/h in se dodobra razletel. Lander je bil del preizkusa sistemov za še bolj ambiciozen del projekta, ko bodo leta 2020 na Marsu pristajali z roverjem. Sredstva so pristojni ministri EU že odobrili, medtem je pridružena članica Ese postala tudi Slovenija.

14. november: Super superluna

Tako blizu nam Luna že dolgo ni bila. Luna je bila 14. novembra od Zemlje oddaljena le 356.511 kilometrov, kar je najbližje od 26. januarja 1948. Naslednjič bo Luna našemu planetu tako blizu šele 25. novembra 2034. Konec letošnjega leta smo bili sicer deležni kar treh superlun, in sicer oktobra, novembra in decembra.

17. november: Tesla in SolarCity se združita

Veliko se je pisalo in ugibalo o združitvi dveh podjetij, povezanih z Elonom Muskom. Delničarji podjetij Tesla in SolarCity, ki se je ukvarjalo predvsem s solarnimi paneli, so združitev na koncu vendarle dovolilo. Združeno podjetje želi postati vodilno na področju zelenih tehnologij in pridobivanju energije iz obnovljivih virov. Tesla je letos odprl tudi gigatovarno, prihodnje leto bo predvidoma izbralo lokacijo za takšno tovarno tudi v Evropi. Musk je med drugim že predstavil novo solarno streho in baterijo za dom. Predstavili pa so tudi povsem avtonomno samovozeče vozilo.

1. december: Eksplozija ruskega plovila

Nekaj minut po izstrelitvi rakete Sojuz s tovornim plovilom Progress M-04, ki bi moralo na Mednarodno vesoljsko postajo dostaviti zaloge, je ruska vesoljska agencija izgubila stik s plovilom. Večina plovila je zgorela v atmosferi.

14. december: Uber na ulice San Francisca zapelje samovozeča vozila

Uber je na širšem območju San Francisca začel s testnimi vožnjami samovozečih vozil. A regulatorji so bili kmalu na nogah in podjetje pozvali, naj takoj ustavi program in pridobi ustrezna dovoljenja, kar je podjetje tudi storilo. Zaokrožil je tudi posnetek, ko je avtomobil Volvo prevozil rdečo luč. Pravzaprav niti ni šlo za povsem avtonomna vozila, ampak je bil voznik vseskozi v avtomobilu in je v več primerih poprijel za volan. Podjetje Uber sicer želi storitev pripeljati tudi v Slovenijo.

20. december: Slovenci razvili natančen osebni merilnik EKG

Na Institutu Jožef Stefan so razvili miniaturno mobilno medicinsko napravo za merjenje EKG. Napravico enostavno namestite na svoje telo, meritve pa se shranjujejo na mobilni aplikaciji. Poročilo meritve lahko v vsakem trenutku pošljete svojemu zdravniku, ki lahko iz poslanega razbere morebitne nevarne napake v delovanju srca.