Cassini po načrtih vstopil v atmosfero, deloval še slabo minuto in nato popolnoma zgorel 

Nasina misija Cassini je doživela še spektakularni konec. Nadzorniki so namreč sondi ukazali samouničenje, in sicer s potopom v Saturnovo atmosfero. Sonda je v atmosferi preživela slabo minuto, nato je razpadla in popolnoma izgorela. 

Sonda Cassini, ki je zadnjih 13 let razkrivala skrivnosti Saturna in njegovih lun, je ostala brez goriva in znanstveniki pri Nasi so sklenili, da nikakor ne sme sonda nenadzorovano pluti okoli svetov, na katerih se morda razvija življenje. Sonda je namreč razkrila, da bi morda lahko bili Saturnovi luni Titan in Enkelad primerni gostiteljici za živa bitja. 

Uničenje plovila je potekalo povsem po načrtih, saj so v Nasinem kontrolnem centru v tehnološkem laboratoriju Jet Propulsion Laboratory v kalifornijski Pasadeni stik s plovilom izgubili v povsem predvidenem času ob 13.55 po našem času. 

''Čestitke vsem. To je bila neverjetna misija, neverjetno plovilo in vi ste neverjetna ekipa. S tem označujem konec misije. Vodja projekta je izven mreže,'' je svojim kolegom v kontrolni sobi dejal Nasin Earl Maize. Ob vsakem koncu v zraku obvisi nekaj žalosti in tudi tokrat ni bilo nič drugače in tako je izjava dobila le zadržan aplavz, opaziti pa je bilo tudi nekaj objemov. 

Kamera sonde je delovala do skoraj zadnjega dne, nekateri znanstveni instrumenti pa so delovali do zadnjega in tako je sonda na Zemljo v zadnjih izdihljajih poslala večje količine podatkov, ki bodo morda postregla še z novimi odkritji. ''Cassinija ni več, ampak njegovi podatki nas bodo okupirali še mnoga leta,'' je dejala znanstvenica Linda Spilker. 

V 13 letih je Cassini povsem spremenil naše razumevanje šestega ''kamna'' od Sonca. Sonda je opazovala orjaške nevihte, čudovite obroče in skrivnostne lune. Ravno te so ponudile največ. Na Titanu je leta 2005 pristal tudi lander Huygens in Zemlji postregel z zakladnico podatkov in zanimivimi fotografijami okroglih kamnov na površju lune, polne rek in jezer tekočega metana. Opazovanja Enkelada niso bila nič manj vznemirljiva, saj je v gejzirjih vode in ledu odkril molekule, iz katerih bi lahko živa bitja črpala energijo za življenje, pod ledenim pokrovom pa je na luni zaznal obstoj ogromnega oceana. 

Že danes se znanstveniki pogovarjajo, kako bi v prihodnje na ta oddaljen svet poslali še zmogljivejša plovila. 

Več o odkritjih Cassinija in landerja Huygens si lahko preberete TUKAJ.