Estonija ne velja zaman za eno najrazvitejših digitalnih družb na svetu. Med predsedovanjem Evropski uniji, ki ga je prevzela 1. julija letos, je med svoje prednostne naloge uvrstila kibernetsko varnost in digitalizacijo. Anna Piperal, direktorica razstavnega salona za digitalne rešitve, t.i. Showrooma, pravi, da je v Estoniji kar 99 odstotkov vseh javnih storitev dostopnih preko spleta.
"Poroka, ločitev in prodaja hiše - to so tri stvari, ki jih ne morete opraviti preko spleta, ostalo je dostopno praktično vse," je dejala Piperalova. Za 24ur.com je na praktičnih primerih podrobno predstavila estonsko digitalno učinkovitost.
V osrčju vsega je v Estoniji ID kartica, s katero prebivalci dokazujete svojo identiteto, z njo pa tudi opravljate malodane vse spletne storitve.
ID kartica z vgrajenim digitalnim potrdilom je uradni dokument, s katerim opravljamo praktično vse spletne storitve. Na začetku kartica ni bila prav popularna, nato pa smo jo začeli uporabljati za javni prevoz, ki je s tem postal precej cenejši. Uporaba ID kartice je postajala vedno pogostejša, zato so banke prišle na idejo, da bi dokument uporabljali tudi za bančne storitve. Začele so promovirati ID kartico, pocenile storitve, spremenile bančni sistem. Danes jo lahko uporabimo za skoraj vse e-storitve, za pridobitev digitalnega potrdila, dostop do telekomunikacijskih in bančnih storitev, za različne popuste v trgovinah, kot knjižnično kartico in dostop do šolskih ocen. S svojo ID kartico lahko recimo preverim, kdaj ima moja mačka cepljenje, če se žival izgubi, lahko vsak preko čipa preveri, da sem jaz njena lastnica. Kartica je uporabna in popularna, saj nudi izjemen razpon storitev za različne generacije ljudi, odvisno pač od tega, kakšne so njihove potrebe.
Kdo in kdaj lahko dobi ID kartico?
Kartico lahko dobi praktično vsak prebivalec, tudi otroci, le da z njo seveda upravljajo starši. Samostojno pa jim "pripada" od 15. leta naprej. Tudi tujci so upravičeni do dokumenta, če študirajo ali delajo v Estoniji.
Leta 2005 ste kot prva država na svetu uvedli možnost voliti po spletu. Omenili ste, da ste z elektronskimi volitvami prihranili več kot 10.000 delovnih dni, če bi uvedbo i-volitev pretvorili v prihranek ...
Na zadnjih parlamentarnih volitvah (leta 2015, op. a.) je več kot 30 odstotkov prebivalcev svoj glas oddalo prek spleta, in sicer iz kar 116 držav po vsem svetu. Ljudje si še vedno želijo sooblikovati estonsko prihodnost, četudi ne živijo več tu in ker Estonija nima veliko veleposlaništev, je to priročna rešitev. Sistem t.i. i-volitev je izjemno dodelan in varen. V tednu pred volitvami lahko s pomočjo ID kartice oddaš glas in si po potrebi tudi premisliš, velja vedno zadnji oddan glas. Na dan volitev e-glasovanje ni več mogoče. Zabeležili smo nekaj poskusov hekerskih napadov na sistem, a je ta tako zaščiten, da niso naredili nobene škode. Najpogosteje prek spleta volijo ljudje med 40. in 45. letom starosti ter seveda večina, ki živi v tujini.
Tu se moram ustaviti pri starejših prebivalcih, ki niso tako zelo vešči uporabe računalnika. Kako se počutijo v tej izjemno digitalno napredni družbi oziroma kako poskrbite za njih?
Določenih storitev starejši seveda ne uporabljajo. Vsem, ki ne znajo uporabljati digitalnih storitev, so še vedno na voljo številni uradi z zaposlenim osebjem, ki jim pomaga pri njihovih storitvah. Smo pa v letih 2002, 2004 in 2006 starejše načrtno izobraževali na računalniških tečajih, ki so bili zastonj, da bi jim tako kar najbolj približali e-storitve.
In kako je z mladimi? Dejali ste, da poskušate informacijsko tehnologijo kar najbolj približati mladim, zato se šolarji že zgodaj srečajo s to tematiko?
Ker želimo vzgajati posameznike, ki bodo znali poganjati našo e-družbo naprej, se zavedamo, da morajo biti z njo tesno povezani že od vsega začetka. Praktično vse informacije lahko poiščemo prek spleta, a kreativnega razmišljanja in praktičnih rešitev, tega stroji ne znajo. Otrokom od 7. leta naprej tako ponujamo učenje robotike in programiranja, če si tega seveda želijo. Tako razvijajo različna znanja. Otroci so lačni znanja, odlični so s tehnologijo, če jim ponudimo dovolj možnosti in spodbude. E-učilnice so na voljo učiteljem, učencem in staršem, tam so na vpogled ocene, morebitne graje, otrokov uspeh. Spodbujamo študij informacijskih tehnologij, ker potrebujemo ljudi, ki bodo poganjali naprej našo e-družbo.
A kje so meje? Se kdaj zamislite, da bo vsa družba postala prežeta s spletnimi rešitvami, medtem ko se vedno manj poudarka daje na medsebojnih odnosih? Estonija je konec koncev prva država, ki je dostop do interneta razglasila za človekovo pravico.
Če vam povem po pravici, ne poznam nikogar, ki bi užival v ukvarjanju z birokracijo. Vedno mi je bila odveč hoja na banko ali pa sodelovanje z drugimi ustanovami. Rada imam svoj prosti čas, rada sem z družino in prijatelji. Svoje možgane pač raje uporabljam za kreativno razmišljanje, za iskanje dobrih rešitev. Ukvarjanja z birokratskimi ovirami mora biti čim manj, ni potrebe, da bi plačevali npr. tiskanje različnih tiskanih potrdil. To nam jemlje čas, denar in energijo. Vsi vemo, kje so meje, zato me ni strah, da bi izgubili medsebojni stik.
Občutek imam, da morajo imeti državljani izjemno visoko zaupanje v državo, da bo njihove podatke varovala ter preprečila morebitne zlorabe. Je temu res tako? Prinaša digitalizacija zgolj pozitivne stvari?
Prav imate. Eden od ključnih razlogov za digitalni uspeh v Estoniji je veliko zaupanje državljanov v vlado in v to, da je transparentna. V zadnjih 17 letih je bila vlada vedno odprta glede podatkov, ki jih je pridobila in tudi načina, kako je to storila. Zaupamo ji, da podatke uporablja transparentno in učinkovito, zgolj zato, da nam prihrani čas in denar. Vsak lahko s svojo ID kartico kadar koli preveri, kdo, kdaj in zakaj je preverjal njihove osebne podatke. Vse zlorabe se kaznujejo. Pred leti smo imeli primer, ko je nek policist preverjal podatke o svojem bivšem dekletu. Ko je ona to opazila, ga je takoj prijavila in nemudoma stekel je postopek. Ker policija pač ne sme imeti vpogleda v vaše zdravstvene ali finančne podatke, razen če tako določi sodišče. Bistvo delovanja sistema je v zaupanju in če bi ga kršili, bi vse skupaj propadlo. Zakonodaja je stroga in ne dopušča malverzacij.
Ena od uspešnih zgodb, kar se tiče elektronskih storitev, je vaš zdravstveni sistem. Če potrebujete recept, lahko preprosto pokličete osebnega zdravnika ali mu pošljete sms, v kratkem pa vas bo v lekarni počakal recept.
Začeli smo leta 2008, ko smo od bolnišnic zahtevali, da digitalizirajo vse zdravstvene kartoteke, da bi bile te dostopne vsem zdravstvenim ustanovam, ki tvorijo naš sistem. Nekje je šlo hitro, drugje počasi, a sedaj imamo na razpolago 1,5 milijona zdravstvenih kartotek. Če želimo v določeno bolnišnico na eno preiskavo in nato odidemo drugam še po drugo mnenje, si strokovnjaki lahko med seboj izmenjajo podatke. Svojo zdravstveno kartoteko lahko po potrebi tudi zaprem in tako preprečim vpogled posameznim zdravnikom, za katere ne želim, da bi jo videli. Zdravljenje je celovito, ker imajo strokovnjaki možnost vpogleda v mojo kartoteko. Naš cilj je, da bi s primerjalnimi izsledki naredili čim več na preventivi, preprečili izbruhe nalezljivih bolezni ali raziskali npr. določeno ogroženost posameznega dela prebivalstva. To si želimo za prihodnost.
Kje so torej meje digitalnih rešitev? Sploh obstajajo?
Želimo si, da bi popolnoma izničili birokracijo. Naš cilj je, da ljudem olajšamo urejanje vseh storitev. Ponudili bi radi odprto poslovno okolje, zato smo leta 2001 vzpostavili platformo X-Road za izmenjavo podatkov med privatnim in javnim sektorjem. Platformo uporablja že 9000 ustanov, kar za Estonijo pomeni praktično večino institucij. X-Road smo "izvozili" tudi v tujino, Finska, Azerbajdžan, Kirgizistan, Namibija in Ferski otoki so postale naše partnerice. Z njimi si tako lahko izmenjamo davčne in socialne podatke, če delate na Finskem in tam plačujete davke, vam v Estoniji tega ni potrebno dokazovati. Davčna urada si sama izmenjata podatke o tem. In če smo že pri davkih, Estonija je z digitalnimi davčnimi storitvami pri pobiranju davkov postala izjemno učinkovita. Za 100 evrov pobranih davkov porabi 40 centov. Radi bi tudi olajšali povsem vsakdanje storitve - ob rojstvu otroka vam sedaj vzame deset minut, da izpolnite obrazec o imenu, očetovstvu itd. Naš cilj je, da vam ne bo potrebno storiti sploh ničesar - da si bodo posamezne ustanove same izmenjale podatke o višini porodniškega nadomestila, plače.
Ali potem sploh obstaja kakšna storitev, ki je Estonec ne more opraviti na spletu?
Tri stvari so, pravzaprav. Poroka, ločitev in nakup hiše. Morda zveni smešno, a tako smo se odločili. Nekatere storitve je pač bolje opraviti osebno, iz oči v oči. Ker ne bi radi postali drugi Las Vegas, se prek spleta ne morete poročiti niti ločiti. Tudi nepremičnine ne morete kupiti on-line. Lahko jo plačate, uredite pogodbo, to da. A zadnje dejanje mora biti osebno, dokazati je potrebno, da razumete pravila in da resno mislite, ko se zavežete h kateremu koli od omenjenih treh dejanj.
KOMENTARJI (81)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.