Kako bi pot na Mars vplivala na človeške možgane?

Daljše obdobje v vesolju lahko vodi v velike spremembe v astronavtovih možganih, je pokazala nova študija. Te spremembe strukture možganov bi lahko razložile nekatere težave, s katerimi se soočajo astronavti, ki se po daljšem obdobju v breztežnostnem prostoru vrnejo na Zemljo.

Te raziskave so pomembne predvsem v luči želja in ciljev, da bo človek v nekaj letih poletel proti rdečemu planetu. Pot do Marsa s trenutno tehnologijo namreč traja kar nekaj mesecev. 

V študiji, kot so zapisali na Space.com, so se raziskovalci osredotočili na možgane 34 astronavtov. 18 jih je v vesolju oziroma na Mednarodni vesoljski agenciji preživelo dalj časa (okoli šest mesecev), 16 pa jih je bilo v vesolju le do dva tedna. 

Rentgenske slike možganov prej in potem so pri astronavtih na daljših misijah pokazale vidne spremembe strukture. Njihovi možgani so se v breztežnostnem prostoru pomaknili višje v lobanji, zato se je zmanjšal prostor za cerebrospinalno tekočino ali likvor, ki je bistra, brezbarvna telesna tekočina, ki obdaja možgane in hrbtenjačo. Takšnih sprememb pri astronavtih, ki so bili v vesolju le kratek čas, niso opazili. 

Slike možganov so še pokazale, da se je pri 94 odstotkih astronavtov (pri 17 astronavtih) z daljšim bivanjem v vesolju zožila centralna špranja, ki loči možganske režnje. To so opazili tudi pri astronavtih s krajšim obdobjem, a le pri treh od 16. 

Raziskovalci že dolgo vedo, da mikrogravitacija v vesolju bolj ali manj negativno vpliva na človeško telo, a ta študija je ena najbolj celovitih, je dejal soavtor študije Michael Antonucci, nevroradiolog pri medicinski univerzi v Južni Karolini. 

Gre za ključna dognanja, potrebna za načrtovanje dolgih potovanj v vesolju. 

Ugotovitve bodo morda pripomogle tudi k razumevanju, zakaj se veliko astronavtom po daljšem obdobju na vesoljski postaji poslabša vid. Zakaj natančno se to zgodi, še ni povsem pojasnjeno, a ravno pri tej raziskavi so pri treh astronavtih s poslabšanim vidom in zatečenim optičnim diskom odkrili zoženje centralne špranje. Pri enemu od teh so odkrili tudi dvig možganov proti vrhu lobanje. 

Raziskovalci menijo, da ta premik vodi k težavam pri kroženju likvorja, kar pa se pozna kot povečan pritisk v možganih in otekanje optičnih živcev. To hipotezo bodo morali še potrditi, so dejali raziskovalci. 

Prav tako potrebujejo nadaljnje raziskave, da bi preverili, ali se po določenem času na trdnih tleh stanje povrne v normalo. Astronavti v raziskavi so si možgane slikali od štiri do deset dni po povratku na Zemljo.