Kdo bo odnesel nagrado za najboljšo inovacijo? V finalu tudi jajčkomat, pametni obliž, robotska celica in tipanka

Ljubljanska univerza bo najboljšemu inovatorju podelila Rektorjevo nagrado za naj inovacijo. V finale se je prebilo sedem ekip, sedem povsem različnih izjemnih idej. Kot smo ugotovili tudi sami, ima komisija vsekakor zelo težko nalogo.

V četrtek, 20. aprila, bo znano, kdo bo veliki zmagovalec natečaja ljubljanske univerze za najboljše letošnje inovacije. Izbranec bo prejel Rektorjevo nagrado za naj inovacijo, spodbudo za študente in zaposlene na Univerzi, da s svojimi inovacijami vstopijo na trg in idejo “spravijo v promet”. Univerza v Ljubljani in Ljubljanski univerzitetni inkubator, ki sta organizatorja natečaja, sta prejela 20 vlog, ki so ustrezale razpisnim kriterijem. Vse ideje so bile vredne temeljite presoje, a v finale se je uspelo uvrstiti le sedmim ekipam.

Kdo so finalisti?

Člani projektnih skupin prihajajo z 12 članic Univerze v Ljubljani, vsi prijavljeni pa so se lahko udeležili delavnic, na katerih so spoznavali sodobne pristope v podjetništvu, ki so jim bili v pomoč pri pripravi poslovnih modelov in izdelavi poslovnih načrtov. V finale so se uvrstile ekipe z zelo različnimi in nadvse zanimivimi idejami oziroma rešitvami. Poglejmo jih nekoliko podrobneje.

Pulsus - pametni obliž

Pulsus - pametni obliž

Člani podjetniške skupine, ki je razvila idejo za pametni obliž: Simon Rekanovič, Mitja Breznik, Marko Mikša, Miha Breznik (Medicinska fakulteta in Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani) (Foto: Univerza v Ljubljani)

Projekt Pulsus predstavlja sistem za zgodnje odkrivanje nastanka srčno-žilnih bolezni. Te so vodilni razlog za znižanje kakovosti življenja, visoko invalidnost in smrtnost. Zgodnje odkrivanje in prepoznava dejavnikov tveganja največ pripomorejo k zmanjšanju in preprečevanju bolezni. Razvili so sistem in postopek za zgodnjo prepoznavo dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni, ki bo olajšal delo v ambulantah in klinično odločanje zdravnika. Telesni senzor in bazna postaja olajšata prepoznavo in analizo kazalnikov bolezni ter omogočata uvedbo preventivnega zdravljenja leta pred nastopom klinične slike. Sistem Pulsus v preventivi bo bolniku omogočal daljše, kakovostnejše življenje in boljše zdravljenje.

Jajčkomat: Samopostrežni avtomat za prodajo kokošjih jajc

Jajčkomat: Samopostrežni avtomat za prodajo kokošjih jajc

Člani podjetniške skupine, ki je razvila idejo jajčkomata: Matjaž Jenko, doc. dr. Gorazd Karer, Martin Rojc (Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani) (Foto: Univerza v Ljubljani)

Jajčkomat je samopostrežni avtomat za prodajo kokošjih jajc. Pomembno je, da avtomat ohranja konstantno temperaturo, ki je zakonsko določena za hranjenje jajc, in da se pri poteku nakupa jajca ne razbijejo. Jajčkomat so nadgradili s sistemom za obveščanje, ki v primeru, da se kateri od nivojev sprazni, to sporoči prek SMS-a oziroma elektronske pošte. Pod blagovno znamko Jajčkomat želijo člani podjetniške skupine prodajati izključno kokošja jajca z domače pašne reje. Trenutno je testni Jajčkomat postavljen na Jenkovi kmetiji, ki se nahaja na Potoku pri Komendi, kasneje pa želijo Jajčkomate postaviti tudi na druge lokacije po Sloveniji, s čimer bi imeli potrošniki dostop do domačih kokošjih jajc 24 ur na dan, vse dni v letu.

Mikro oblagalnik delcev - granul, pelet in mini tablet

Mikro oblagalnik delcev - granul, pelet in mini tablet

Člani podjetniške skupine, ki je razvila idejo za mikro oblagalnik delcev: izr. prof. dr. Rok Dreu, dr. Rok Šibanc, Gregor Ratek, abs. farm., Jure Korber, abs. str., Timotej Ratek, abs. str., Jure Štojs, štud. elekt., Žan Jelen, štud. rač., Domen Kitak, mag.farm., prof. dr. Stanko Srčič (Fakulteta za farmacijo, Fakulteta za strojništvo in Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Institute for Pharmaceutics and Biopharmacy) (Foto: Univerza v Ljubljani)

Skupina je razvila inovativno, prenosno vrtinčnoslojno napravo, imenovano mikro oblagalnik (μFBD), namenjeno oblaganju delcev mikronskih velikosti v gramskih količinah. Napravo je moč postaviti v biološko varno komoro in jo krmiliti brezžično. Unikatna možnost izvedbe procesa oblaganja na nivoju le nekaj gramov (do 20 gramov) je izjemnega pomena pri začetnih študijah razvoja zdravil, ki vsebujejo ali zelo močno delujoče snovi, ki so zdravim ljudem toksične in nevarne, in/ali tudi v primerih, ko so učinkovine zelo drage ali pa dostopne v omejenih količinah. To omogoča izvedbo večjega števila eksperimentov ob sprejemljivih stroških in krajši čas raziskav. Lastnosti naprave napovedujejo prodajni potencial tudi v izobraževalnih ustanovah.

Interaktivna regulacija oblike zazidave

Interaktivna regulacija oblike zazidave

Člani podjetniške skupine, ki je razvila idejo o interaktivni regulaciji oblike zazidave: dr. Jernej Vidmar, Žiga Böhm, dr. Martin Vuk, mag. Žiga Stopinšek (Fakulteta za arhitekturo in Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani) (Foto: Univerza v Ljubljani)

Do leta 2050 se bo po svetu v mesta priselilo 2,4 milijarde ljudi. Ob tem mesta bremenijo nenadne in nepredvidljive tehnološke, ekonomske in družbene spremembe. Zato postaja načrtovanje prostorskega razvoja mest eden izmed najpomembnejših razvojnih izzivov našega stoletja. Običajni instrumenti regulacije zazidave, s katerimi mesta usmerjajo svoj prostorski razvoj, omenjenim trendom že zdaj ne zmorejo več slediti. Člani podjetniške skupine so razvili inovativno metodo oblikovanja zazidave, ki statične prostorske načrte spremeni v interaktivni prostor. Znotraj tega urbanisti hitro oblikujejo množico enakovrednih variant zazidave, ki vse ustrezajo istim regulacijskim določilom. S preizkusom so dokazali, da je oblikovanje zazidave na predlagani način kar 2,4-krat hitrejše in celo 4,6-krat bolj natančno od obstoječih (CAD) rešitev, hkrati pa se za 3,5-krat zmanjša možnost napak. S predlagano metodo se lahko na operativni ravni poveča prilagodljivost, predvidljivost in preglednost urbanističnega načrtovanja.

Stenska tipanka

Stenska tipanka

Člani podjetniške skupine, ki je razvila idejo za stensko tipanko: izr. prof. dr. Raša Urbas, prof. dr. Urška Stankovič Elesini, doc. dr. Aksinja Kermauner, doc. dr. Mitja Reichenberg (Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani) (Foto: Univerza v Ljubljani)

Stenska tipanka je večnamenski didaktični učni pripomoček, ki omogoča kreativen, inovativen in edinstven način poučevanja slepih ter slabovidnih otrok in mladine, hkrati pa učinkovito služi tudi izobraževanju odraslih, strokovnjakov, pedagogov in študentov z različnih področij. Stenska tipanka uporabnike ponese v svet pravljice, skozi katero ob domiselnih didaktičnih igrah, zgodbi in ugankah uči različne vsakdanje spretnosti (npr. zapenjanje gumbov in vezalk) nadgrajuje finomotoriko, omogoča 3D tipno zaznavo in strukturno prepoznavo površine ter prepoznavanje brajice in latinice. Z vpetimi zvočnimi strukturami v obliki govora, pripovedovanja in petja uči memorizacije, eholokacije in razumevanja vsebine. Zaradi specifičnosti poučevanja in omejenih možnosti upodobitve je prenos znanja slepim in slabovidnim velikokrat omejen zgolj na inovativnost in spretnost posameznega učitelja. Zato stenska tipanka predstavlja precejšen napredek in trenutno nima konkurence na tržišču, tako doma kot v tujini. Pri izdelavi stenske tipanke so sodelovali strokovnjaki in študentov z različnih področij dela.

MV4HGS - Strojni vid za detekcijo napak na površinah z visoko odbojnostjo

MV4HGS - Strojni vid za detekcijo napak na površinah z visoko odbojnostjo

Člani podjetniške skupine, ki je razvila idejo za MV4HGS: dr. Žiga Gosar, Andraž Škoda, Tomaž Zavrl (Fakulteta za strojništvo in Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani) (Foto: Univerza v Ljubljani)

Uspeh prodaje je odvisen od proizvodov, ki so visoke kakovosti in s svojo estetiko naredijo vtis na kupca. Ti produkti se uvrščajo v avtomobilsko industrijo, elektroniko in industrijo bele tehnike. Člani podjetniške skupine so izdelali prototipno robotsko celico s strojnim vidom za detekcijo napak na površinah z visokim sijajem. Dokazali so detekcijo in vrednotenje napak na površinah z visokim sijajem in našli rešitev za analizo kompleksih površin s topografskimi napakami. Sistem omogoča merjenje in vrednotenje različnih aspektov površinske odbojnosti, rešitev človeku podobno vizualno zaznavanje površin, strojni vid pa detekcijo napak v realnem času.

Metoda za slikovno določevanje energijske reže fotonapetostnih modulov

Metoda za slikovno določevanje energijske reže fotonapetostnih modulov

Člani podjetniške skupine, ki so razvili idejo o metodi za slikovno določevanje energijske reže fotonapetostnih modulov : dr. Matevž Bokalič, prof. dr. Marko Topič, dr. Bart E. Pieters, dr. Andreas Gerber, prof. dr. Uwe Rau (Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Raziskovalni center Forschungszentrum Jülich) (Foto: Univerza v Ljubljani)

Raziskovalci Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in Raziskovalnega centra Forschungszentrum Jülich so zaznali lateralne spremembe energijske reže CIGS tankoplastnih fotonapetostnih modulov in razvili inovativno slikovno metodo za njeno določevanje. Energijska reža fotonapetostnih modulov določa, kolikšen del svetlobe modul pretvori v električno energijo, njene lateralne spremembe pa negativno vplivajo na izkoristek modulov. Razvita metoda omogoča, da vrednost energijske reže po celotni površini modula izmerimo hitro in nedestruktivno. Metoda omogoča meritve kakovosti proizvodnje v realnem času. Na podlagi rezultatov lahko proizvajalci odpravijo pomanjkljivosti proizvodnega procesa ter izdelajo bolj homogene in bolj učinkovite fotonapetostne module.

Finaliste, ki bodo v četrtek, 20. aprila 2017, svoje ideje predstavili mentorjem iz gospodarstva, investitorjem, start-up podjetnikom in predstavnikom državnih inštitucij, je izbrala komisija za izbor Rektorjeve nagrade za naj inovacijo Univerze v Ljubljani v sestavi dr. Lidije Honzak (direktorica Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja), prof. dr. Tanje Mihalič (prorektorica za področje prenosa znanja Univerze v Ljubljani), mag. Primoža Kunaverja (direktor podjetja za poslovno svetovanje Primum, d. o. o.).

Ideje s preteklih natečajev že žanjejo uspehe

Veliko idej, ki so na natečaju sodelovale v preteklih letih in ki so jih skupine nato pretvorile v podjetja, še danes uspešno živi in se razvija naprej. Med njimi sta tudi ideji, ki sta na natečaju sodelovali leta 2012 in 2014.

BiMeo

BiMeo je naprava in metoda vadbe, ki je namenjena pacientom pri rehabilitaciji po različnih boleznih in poškodbah, ki imajo za posledico prizadetost človekovega gibalnega sistema gornjih okončin. (Foto: Univerza v Ljubljani)

Leta 2012 je Aleš Hribar z mentorjem in ekipo v Laboratoriju za robotiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani razvil napravo BiMeo za pomoč pri terapiji pacientov po različnih boleznih. Gre za napravo in metodo vadbe, ki je namenjena pacientom pri rehabilitaciji po različnih boleznih in poškodbah, ki imajo za posledico prizadetost človekovega gibalnega sistema gornjih okončin. Ustanovili so odcepljeno podjetje, preko katerega tržijo napravo in so prisotni že na desetih tujih trgih.

Leta 2014 pa je bila med najboljšimi tudi ideja podjetja GoAvio. To je razvilo platformo za iskanje nizkocenovnih letalskih prevozov Nizkocenovci, v začetku lanskega leta pa je začelo storitev nadgrajevati še s povezovanjem letov in javnega prevoza, ki jih uporabniki lahko poiščejo v velikih metaiskalnikih, kot je Skyscanner. Lansko leto je komisija Start:up Slovenija podjetje izbrala tudi za Slovensko zagonsko podjetje leta.

Milenijci

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 7
 
veverman 18.04.2017 19:15:14
bravo za doktorje in docente, ki predlagajo nominirance... vtipkajte v google jajcemat pa boste kmalu videli kdo in predvsem KDAJ ga je ze "izumil" v Sloveniji!!!
Več komentarjev