Znanost in tehnologija

Kje so meje sramotenja ljudi na spletu? Zaradi posnetka na spletu izgubila službo, na koncu še življenje

Rim, 17. 09. 2016 18.49 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min

Kdo je kriv, da je mlada ženska umrla, ker je klonila pod težo norčevanja zaradi posnetka, ki je na spletu postal viralen? Vprašanje, ki te dni ne zaposluje le Italijanov.

gledanje serij
gledanje serij FOTO: Thinkstock

Tiziana Cantone je ime, ki se ga tudi kakšen Slovenec zagotovo spomni s strani s pornografijo. Ali s kakšnega drugega družbenega omrežja, saj šal na njen račun res ni manjkalo. A 31-letnica ni bila ne porno igralka, ne znana osebnost, niti ni to ni želela biti. Bila je povsem običajna oseba s službo, prijatelji, imela pa je tudi nekdanjega fanta in Facebook profil. Dokler se ni vse spremenilo.

Nekega dne je nekdanjemu fantu, da bi pri njem vzbudila ljubosumje, poslala posnetek oralnega seksa z nekim drugim partnerjem. Posnetek je končal v rokah še nekaj ljudi, ki jim je zaupala, na koncu pa se je kot požar razširil po spletu in ženski uničil življenje.

Preden skočite na vlak tistih, ki trdijo "saj si je sama kriva", naj izpostavimo podatek obsežne raziskave, ki je razkrila, da je v starostni skupini od 13–19 let že 20 odstotkov mladostnikov poslalo sporočilo, v katerem so vsaj napol goli, v starostni skupini od 20 do 26 let jih je bilo več kot 30 odstotkov.

Pošiljanje lastnih eksplicitnih vsebin je torej široko razširjeno, peščica tega pa na koncu konča kot viralna spletna vsebina. Po zaslugi ljudi – običajno nekdanjih partnerjev – ki se želijo maščevati, včasih po zaslugi znancev, prijateljev, ki takšno vsebino nekritično razširijo po spletu. S pojavom vse večjega števila pametnih telefonov s kvalitetnimi kamerami pa se veča tudi število posnetkov, ki so za osebo neprijetni, posnela in objavila pa jih je tretja stran.

Odstraniti takšne posnetke ob odsotnosti ustrezne zakonodaje in glasnih zagovornikih vsesplošne svobode spleta, je izjemno težko, kar je na lastni koži izkusila prav Tiziana. A zagovorniki popolne spletne svobode pozabljajo, da so spletni vplivi v realnem življenju še kako resnični.

Ko je posnetek postal viralen, je življenje za Tiziano postalo nevzdržno. Ljudje so njen stavek iz posnetka (Ali snemaš? Dobro.), tiskali celo na majice, ovitke za telefone. Iz nje so se norčevali na spletu – tako v zapisih in videih, med tistimi, ki so si dali duška naj njeno nesrečo so bili celo znani nogometaši. Zaradi vsega dogajanja je morala pustiti službo in se preseliti. A čeprav se je posnetek na spletu pojavil lani spomladi, se vihar ni polegel in njeno življenje je še naprej spominjalo na pekel.

Oblasti so bile v njenem primeru precej neuporabne. Na sodišču ji je uspelo dokazati, da je bila kršena njena pravica do zasebnosti, nihče pa ni ukrepal, da bi posnetki za vselej izginili s spleta. Menda tudi z argumentom, da to ne bi imelo smisla, saj naj bi uporabniki samo z ene platforme posnetek shranili več kot 20.000-krat. Poleg tega je sodnik Tiziani, ki je tonila v globoko depresijo, za polovično zmago naložil še plačilo 20.000 evrov sodnih stroškov, piše Independent.

Prepričana, da je ujeta, je našla zadnji izhod – smrt. Dogodek je njeno mamo tako zlomil, da so jo morali odnesti s pogreba. Medtem ko se je zdaj oblast le zbudila in zaslišuje nekaj ljudi, ki bi lahko bili vpleteni v dogajanje, ki se je končalo s smrtjo, njena družina pristojne in javnost roti, naj njena smrt ne bo zaman.

Vprašanje o tem, kaj naj bo nauk zgodbe, je več kot pereče. Medtem ko številni zahtevajo, da se že končno sprejme zakonodaja, ki bo omogočala pravico do pozabe, drugi menijo, da bi moral splet ostati povsem svoboden, s svojimi pravili, rešitev pred takšnimi primeri pa naj bi bilo osveščanje javnosti, predvsem mladih o pravilni uporabi družbenih omrežij.

A kaj bi jih učili, se že sprašujejo Italijani, ki so spremljali zgodbo nesrečnega dekleta. Da naj se ne fotografirajo goli, kaj šele pošiljajo takšnih posnetkov – niti osebi, ki ji zaupajo najbolj na svetu? Ob poplavi podobnih primerov je jasno, da napake drugih zaenkrat niso dovolj poučne. Pa tudi presoja kdaj postane nekoliko zamegljena, je za DW povedala Julie, ki je pri sedemnajstih na lastni koži izkusila posledice objave golih fotografij. Danes 21-letnica pravi, da je bila tudi sama na robu samomora. In kako so fotografije sploh nastale? Fant jo je tako dolgo rotil naj mu pošlje kakšno takšno fotografijo, češ da to tako ali tako vsi počnejo, on pa jo bo imel še raje, da je popustila. On je bil tisti, ki je fotografijo delil z drugimi uporabniki spleta.

Druga možnost zaščite pred podobnimi primeri, ki jih navajajo strokovnjaki in politiki – je izobraževanje ljudi o tem, da ima lahko njihov oster jezik smrtonosne posledice in da je norčevanje iz ljudi neprimerno. Verjetnost, da bo zaleglo ni prav velika, prelaganje odgovornosti na preventivne kampanje pa je norčevanje iz (potencialnih) žrtev, menijo kritiki. Leta 2011 je ameriški predsednik Barack Obama napovedal, da bo zapravil 135 milijonov dolarjev za kampanje, ki bi osveščale o medosebnih odnosih, potem ko je nekaj staršev otroke izgubilo prav zaradi (spletnega) nadlegovanja. Od takrat se je po vsem svetu število ljudi, ki so si vzeli življenje, ker jih je v smrt pognalo nadlegovanje (spletne) družbe le še povečevalo. Kot kaže, bi namesto preventive bolj zaleglo kaznovanje – tako ljudi, ki širijo žaljive vsebine brez privolitve osebe, kot zlobne komentatorje, ki prilivajo olje na ogenj, ocenjujejo strokovnjaki, s starši, ki so zaradi spletnih objav že pokopali svoje otroke, na čelu. Vendar sprememb zakonodaje trenutno ni na vidiku.

Morda so tudi zato mnogi za smrt mlade Italijanke našli še tretjo razlago – kriva je podoba ženske v tradicionalno katoliški Italiji in tamkajšnji odnos do seksa, kjer je moški mačo, ženska pa objekt. Splet po tej razlagi k situaciji ni prispeval ničesar. A verjamejo ji le redki. Osnovni problem ima namreč globoko zakoreninjeno težavo – ljudje imajo le malo zadržkov, ko dobijo priložnost anonimno žaliti druge in se norčevati iz njihovih ’napak’ - v Italiji in izven nje.

Kako takšnim ljudem stopiti na prste so – tako vsaj trdijo – ugotovili v ZDA, kjer Playboyjevi zajčici Dani Mathers grozi celo zapor, če tožilstvu uspe, da jo za vdor v zasebnost obsodijo po zakonodaji, ki velja za prestopnike, ki ljudem gledajo skozi okna. Mathersova je na Snapchatu delila objavo, v kateri je v garderobi telovadnice posnela nič hudega slutečo žensko in se norčevala iz njene postave. Po pomoti ga je – namesto prijateljici – poslala vsem svojim sledilcem. Tožilec meni, da javno opravičilo ni dovolj, saj ne popravi škode in muk žrtve.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1