Lander je narobe preračunal višino in ob tla treščil s hitrostjo več kot 500 km/h

Schiaparelli, ki bi moral nežno pristati na Marsu, je menil, da je pristal, a v resnici je bil še 3,7 kilometra nad tlemi, je sporočila Evropska vesoljska agencija, ki v projektu sodeluje z rusko vesoljsko agencijo. Tako je lander ob tla priletel s hitrostjo 540 km/h, namesto, da bi se v zadnjih metrih nežno spuščal. 

Schiaparelli je bilo testno polovilo, da bi preskusili sisteme, ki jih bodo rabili za prihodnje misije na rdečem planetu, a je 19. oktobra ga po predvidenem pristanku nikakor niso mogli več doklicati.

Nato so strokovnjaki začeli sestavljati celotno sliko dogajanja ...

Potem ko so pregledali veliko količino podatkov - večji del misije je šel po načrtih - so ugotovili, da je računalnik, ki je meril rotacijo landerja, dosegel svojo maksimalno storilnost, kar je nato zmešalo še vse ostale izračune. Navigacijski sistem je posledično menil, da je lander precej nižje, kot je v resnici bil, zato so se padalo in zavorni potisniki sprožili prehitro. Zaradi napačnih izračunov so se že sprožili tudi talni sistemi, tako kot če bi bil Schiaparelli že na tleh, vendar pa je bil še 3,7 kilometra nad tlemi, so sporočili iz Ese.

To je bilo že drugo strmoglavljenje oziroma ponesrečen poskus nežnega pristanka na Marsu za Evropo. Prvič so poskušali leta 2003, a je britanski Beagle 2 izginil potem ko se je ločil od matičnega plovila Mars Express. Pristajanje na Marsu je, kot dokazujejo podatki, vse prej kot mačji kašelj. Več polovico misij - tako ameriški, ruskih kot evropskih - se je od 60 letih prejšnjega stoletja končalo klavrno. Trenutno na površini uspešno delujeta le dva ameriška roverja.

K sreči pa je vse dobro potekalo pri utirjenju Schiaparellijevega matičnega plovila Trace Gas Orbiter v orbito Marsa. Ta bo v atmosferi poskusil zaznati metan, ki bi bil lahko signal živih organizmov. Da bi življenje obstajalo na površju, ki ga biča radiacija, je skoraj nemogoče, a morda enocelični organizmi živijo pod površjem.

Leta 2020 pa bosta Esa in ruska vesoljska agencija na Marsu skušala pristati z roverjem. Čeprav tokratni pristanek ni bil uspešen, so se vseeno marsikaj naučili in dobili lekcije, ki jih bodo uporabili pri prihodnjih misijah.

Ti projekti so seveda dragi in tako bo Esa svoje članice zaprosila za dodatnih nekaj več kot 400 milijonov evrov. Proračun za projekt je pred tem dodatkom znašal 1,5 milijarde evrov.