Zadnje tri polne lune v letošnjem letu - že pretekla oktobrska, novembrska in decembrska - nastopajo, ko je luna v perigeju oziroma na točki na eliptični krožnici, ki je najbližje Zemlji. Te imenujemo tudi superlune, saj so videti 14 odstotkov večje in 30 odstotkov svetlejše od siceršnjih polnih lun.
Luna okoli Zemlje potuje po eliptični krožnici in ko je v perigeju je okoli 48.280 kilometrov bližje kot v apogeju, to je najbolj oddaljeni točki od Zemlje.
A novembrska polna luna 16. novembra bo še nekoliko bolj posebna, saj bo najbližja in najsvetlejša superluna v letošnjem letu, a ne le to. Novembrska luna bo največja od leta 1948, naslednjič bo Luna našemu planetu tako blizu šele 25. novembra 2034.
Decembrska superluna pa ni tako dobrodošla med zvezdoljubci, saj bo pokvarila predstavo, ki jo pripravlja meteorski roj Geminidov. Zaradi lunine svetlobe bodo utrinki slabše vidni, sicer lahko pričakujemo okoli deset do 15 utrinkov na uro ob vrhuncu roja.
Če luno opazujemo, ko vzhaja ali zahaja, se lahko pričara tako imenovala lunina iluzija. ''Ko je luna na horizontu, lahko deluje nenormalno velika, ko jo opazujemo skozi drevesa ali stavbe. Gre za optično iluzijo, ampak izkušnja je neverjetna,'' so sporočili iz Nase.
Pri nas bo polna luna nastopila ob 14.52, kar pomeni, da jo bomo morali opazovati v noči na 14. ali na 15. november. Seveda pa držimo pesti tudi za lepo jasno vreme.
KOMENTARJI (27)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.