Znanost in tehnologija

Astronavt slovenskih korenin se rad vrača v Slovenijo

Ljubljana, 11. 06. 2019 06.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
Nina Šašek
Komentarji
53

Svetovno priznani strokovnjak in nekdanji astronavt slovenskih korenin Ronald Šega je napolnil največjo predavalnico na ljubljanski strojni fakulteti in s svojim predavanjem popeljal zbrane navdušence v orbito. Za nekaj trenutkov smo se z njim popeljali na sedaj že pokojno vesoljsko postajo Mir, kamor je odpotoval kar dvakrat. Je pa Šega med tokratnim obiskom Sloveniji napovedal svetlo prihodnost. Tudi glede raziskovanja vesolja.

Skoraj leto dni je od njegovega zadnjega obiska Slovenije, kjer sta se rodila njegova stara starša. Lani julija je obiskal Loški Potok, kjer so mu že leta 2008 podelili posebno priznanje častnega občana, a mu ga šele lani osebno izročili. Tokrat je Ronald znova v Sloveniji, kjer se mudi na povabilo Inženirske akademije Slovenije, saj je postal njen častni član. Ob tej priložnosti je imel predavanje na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, na katerem je spregovoril o pomenu eksperimentov v vesolju in pomenu znanstvenih raziskav pri razvoju vesoljskega programa. Je magister fizike in doktor elektroinženirskih znanosti, svoje znanje pa prenaša na bodoče generacije znanstvenikov na Državni univerzi Kolorada v Fort Collinsu. Tokrat je o svojih izkušnjah, ki jih je pridobil v Nasi, spregovoril študentom in strokovnjakom v Ljubljani. Predstavil je dva večja eksperimenta s prve njegove misije v vesolje leta 1994 in pokazal, kako pomembno je učenje iz eksperimentov.

66-letni nekdanji astronavt je dvakrat poletel na vesoljsko postajo Mir in izvedel številne eksperimente v vesolju.
66-letni nekdanji astronavt je dvakrat poletel na vesoljsko postajo Mir in izvedel številne eksperimente v vesolju. FOTO: Miro Majcen

Z raziskovanjem vesolja spoznavamo Zemljo

Da je raziskovanje vesolja tema, ki je privlačna študentom in bodočim doktorjem znanosti, je več kot očitno pokazala polna predavalnica radovednih obrazov, pa tudi aplavz, ki ga je požel Šega ob koncu uro dolgega predavanja. "Vesolje vpliva na vse nas. Včasih tega ne cenimo. Vesolje je del naših vsakodnevnih življenj, zato je pomembno, da smo del tega. O vesolju se učimo, kar nam ne pomaga samo pri spoznavanju vesolja, pač pa s tem spoznavamo tudi Zemljo. Zato je pomembno, da se človeštvo ukvarja z raziskovanjem vesolja," je poudaril Šega.

Na vprašanje o tem, kakšna je prihodnost raziskovanja vesolja, nekdanji astronavt odgovarja, da so osnovne smernice že začrtane. Med drugim se mednarodna skupnost osredotoča na raziskovanje Marsa, kar je po njegovem mnenju dober načrt, bi pa morda bil spet čas, da se ’vrnemo’ na Luno, saj bo 20. julija letos minilo že 50 let, odkar je Neil Armstrong, član vesoljske odprave Apollo 11, zlezel po lestvi in skočil na Lunina tla, nato pa izgovoril slavni stavek 'That is one small step for man, one giant leap for a mankind' (To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo.).

Zanimanje za njegovo predavanje je bilo izredno, kar kaže na privlačnost raziskovanja vesolja med bodočimi slovenskimi strokovnjaki.
Zanimanje za njegovo predavanje je bilo izredno, kar kaže na privlačnost raziskovanja vesolja med bodočimi slovenskimi strokovnjaki. FOTO: Miro Majcen

Vzporednice potegnil z začetki razvoja letalstva

Je pa Šega vzpostavil zanimivo primerjavo razvoja vesoljskega programa z začetnim razvojem letalstva. "Začetki razvoja letalstva so bili zelo nevarni. Bilo je veliko nesreč letal, eno obdobje so pošto iz enega kraja v drugega prevažali sočasno z letali in jezdeci na konju (t. i. Pony Express), pri čemer so bil slednji celo uspešnejši, vsaj kar se tiče zanesljivosti. Ne dolgo po tem je – vsaj kar se pošte tiče – letalstvo postalo bolj zanesljivo, kar je ljudi navdušilo, da bi tudi sami poleteli. Tako smo dobili prve komercialne polete. Lahko govorimo o podobnih fazah, skozi katere gre tudi osvajanje vesolja," pravi Šega in dodaja, da je dobro, da je na področju vesoljskega turizma dovolj konkurence. Vsekakor pa je treba najprej zagotavljati učinkovit znanstveni in tehnološki razvoj. "Vesolje se odpira, tudi komercialno. Res gre za precejšnjo podobnost z evolucijo letalstva."

Je pa po njegovem mnenju pomembno tudi razvijanje satelitskih sistemov, ki so nam lahko v pomoč pri vsakodnevnem življenju. "Mislim, da je prihodnost zelo svetla. Veliko ljudi bo lahko odpotovalo v vesolje, ogromno podatkov bomo lahko zbrali in jih uporabili na zelo različnih področjih," poudarja Šega. Glede možnosti rudarjenja na drugih planetih, kar se pojavlja kot ena od možnosti milijardnega zaslužka, pravi, da smo zaenkrat v zelo začetnih fazah, da pa je to zagotovo ena od možnosti. "Zaenkrat imamo še premalo znanja o tem, kaj nam je na voljo in kako to tehnično izvesti," pravi sogovornik, ki je zelo navdušen nad slovenskim znanjem.

Kot pravi, je delavnost, radovednost, vztrajnost in energičnost podedoval po svojih slovenskih prednikih.
Kot pravi, je delavnost, radovednost, vztrajnost in energičnost podedoval po svojih slovenskih prednikih. FOTO: Miro Majcen

Sloveniji napoveduje svetlo prihodnost

"Pot, ki sem jo jaz prehodil, da sem lahko potoval v vesolje, je bila naporna. Bil sem eden redkih, ki ni mislil, da ima možnost, da mu bo to kdaj uspelo. Bili smo delavska družina iz Clevelanda, nismo poznali inženirjev, nikoli nisem letel. Vedel sem, da so bili Nasini astronavti inženirji in testni piloti, jaz pa sem se prvič z letalom peljal na kolidž. Nisem imel izkušenj, a sem se pridno učil matematiko in napredoval v znanosti, kar mi je odprlo veliko vrat. Temelj, ki ga vidim tudi pri mladih Slovencih, pa je, da so zelo močni in nadarjeni. To je zelo pomembna življenjska kakovost, ki Slovencem prinaša svetlo prihodnost," pravi Šega in dodaja: "Ključni atributi, ki jih imam in so pomembno vplivali na mojo kariero, so delavnost, radovednost, vztrajnost in energičnost. Mislim, da so prav te lastnosti tiste, ki sem jih pridobil od svojih slovenskih prednikov."

Raziskovanje vesolja je očitno zapisano v slovenskih genih. Šega je le eden od astronavtov, ki ima slovenske korenine. Poleg njega so bili v vesolju še Sunita Williams, Randy Bresnik and Jerry Linenger, vsi s slovenskimi predniki.

Dejstvo je, da se Slovenija zadnja leta v vesoljsko tekmo vedno bolj uspešno vključuje. Slovenska podjetja namreč puščajo pomemben pečat v vesoljski industriji. Od podjetja Dewesoft iz Zasavja do podjetja Skylabs, ki sodeluje v projektu Trisat. Imamo pa tudi veliko posameznikov, ki so s svojimi idejami in znanjem že pripomogli k osvajanju vesolja.

Kot pravi Šega, so prednosti Slovenije prav močan izobraževalni sistem, bogat človeški kapital ter kulturni in naravni viri. In sodeč po obiskanosti predavanja, se ni bati, da bi upadlo zanimanje za vesolje in vesoljske tehnologije med slovenskimi bodočimi intelektualci.

Pomemben del raziskovanja vesolja je boljše spoznavanje Zemlje, poudarja Šega.
Pomemben del raziskovanja vesolja je boljše spoznavanje Zemlje, poudarja Šega. FOTO: Miro Majcen

Šega se je od študentov poslovil z mislijo ameriškega profesorja, fizika, izumitelja in raketnega inženirja Roberta H. Goddarda, ki je nekoč dejal, da je zelo težko reči, kaj je nemogoče. "The dream of yesterday is the hope of today, and the reality of tomorrow." (Včerajšnje sanje so današnje upanje in jutrišnja resničnost.) Misli očeta modernega raketnega pogona je posvetil narodu svojih prednikov in dejal: "Naj se vse sanje in upanja Slovencev uresničijo."

Ronald Šega med misijo leta 1996.
Ronald Šega med misijo leta 1996. FOTO: NASA

Kdo je Ron Šega?

66-letni Ronald Michael Šega je nekdanji ameriški astronavt vesoljske agencije Nasa. Skupaj je v vesolju prebil 17 dni, 12 ur in 25 minut. Več kot 270-krat je obkrožil Zemljo. Leta 1994 je sodeloval v prvi skupni ameriško-ruski vesoljski misiji in z raketoplanom poletel na vesoljsko postajo Mir. Raketoplan je v orbiti izvajal vrsto eksperimentov, Šega pa je s tem dobil ogromno materiala za svoje številne znanstvene publikacije in profesorsko kariero. Njegova prva misija STS-60 je bila posebna tudi zato, ker je v vesolje s seboj ponesel slovensko zastavo in s tem mladi državi na poti osamosvajanja in mednarodnega priznanja dal še posebno spodbudo za nadaljnji razvoj. Dve leti pozneje je Šega sodeloval še v drugi svoji vesoljski misiji STS-76, ki je bila tretja, v kateri se je raketoplan priključil na rusko vesoljsko postajo Mir.

Šega je diplomiral iz matematike in fizike na Akademiji ameriškega vojnega letalstva, leta 1975 je magistriral iz fizike na Državni univerzi Ohia v Columbusu, leta 1982 pa doktoriral iz elektroinženirskih znanosti na Državni univerzi Kolorada v Fort Collinsu, kjer je že vrsto let redni profesor. Je upokojeni generalmajor in nekdanji podsekretar ameriških zračnih sil.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (53)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

antilevi?ar
12. 06. 2019 16.05
+7
In še vedno niso sposobni pokazati prave slike naše Zemlje, temveč kažejo ta kompozit iz leta 1972. Toliko o teh lažnjivčkih. Nebi se čudil, da tudi ta šega ni del tega biznisa.
CIGU MIGU
11. 06. 2019 20.19
-6
a je koga tam gor srečal,pa noče povedati,mogoče pa ni tisti o katerem se toliko govori,lahko je ona in ne on,,,,srečno
Simoni?
11. 06. 2019 16.03
-3
Jake slovenske korenine! Sunita Wiliams in Ronald Sega štejeta skupaj enih 120 let. Kar nekajkrat sta obiskala Domovino svojih prednikov, a ko gre za slovenščino, popoln Blackout! Padali bodo komentarji o Slovenstvu in blazno visoki stopnji zavednosti, a žal je tako da sta zgoraj omenjena na tem področju ena velika ničla! V naši firmi imamo vzdrževalca, ki je Neslovenec. Mojster tekoče govori kar devet tujih jezikov. Tudi njegova pisna korespodenca na področju servisnih storitev, naročanja in dobave nadomestnih delov je naravnost osupljiva. Po poklicu pa je "le" elektrotehnik...
Haloška ikebana
11. 06. 2019 16.49
+4
No ja, mislim da to ni dovolj, da bi ga pustili poleteti v vesolje. Je zadeva vsekakor bolj kompleksna kot naročanje nadomestnih delo. Prostora za napake je vsekakor bistveno manj...
procesoid
19. 06. 2019 16.51
kako misliš "le elektrotehnik"? to je bogovski poklic, če znaš, iz roke ti papcajo, če hočeš...
hotchilipoper
11. 06. 2019 15.26
+4
Kaj pa melanija,kdaj boste pa njo povabili?
bohinj je zakon
11. 06. 2019 15.25
+2
Lepo je prebrati, da nekdo slovenskih korenin tretje generacije obišče Slovenijo...........In nato preberemo, da je nekdo bosanskih korenin, sicer živeč v Sloveniji, obiska Bosno.......in prevledujoč komentar: naj tam tudi ostane. Ah, Slovenci.
Simoni?
11. 06. 2019 16.18
+3
Tako je. Ob obisku svoje babice v Republiki srbski, je bil tudi naš najboljši nogometaš vseh časov Jan Oblak deležen kar konkretnih zbadljivk.
detect
11. 06. 2019 14.55
-7
svaka mu čast.
25kur
11. 06. 2019 14.44
+2
Lozn Bodn = loški potok
Kliko7
11. 06. 2019 13.25
+0
Vitruvio
11. 06. 2019 11.59
-12
Je pa Šega med tokratnim obiskom Sloveniji napovedal svetlo prihodnost. Tudi glede raziskovanja vesolja.....ha,ha,ha..tipično pahorjevanje in populizem . Naj napiše ,da ima rad ker ga nosijo po rokah in mu pedinijo od spredaj in zadaj .
ivan res grozni
11. 06. 2019 13.42
+3
big_foot
11. 06. 2019 14.17
+8
Ja glej vseeno je dosegel nekaj v življenju. Ti pa vse kar uspeš je pisat bedarije na netu. Tebe na tak način pač ne bojo po rokah vlačili.
santamaura
11. 06. 2019 11.09
+4
Prvi ameriški astronavt je bil šimpanz z imenom HAM . Rojen je bil julija 1957 v zahodnoafriškem, tedaj še francoskem Kamerunu, kjer so ga ujeli lovci na živali in ga prodali na Florido, kjer ga je kupila ameriška vojska Bil je zelo dobro usposobljen. Modra lučka. Pritisni na ročico. Na voljo imaš pet sekund. Drugačne barve lučka. Reagiraj v dvajsetih sekundah. Če je Hamu uspelo, je dobil banano in požirek vode. Če mu ni, ga je po podplatih stresla elektrika. - Škoda, da ni bil slovenskih korenin. Ali si lahko zamislite, kako ponosni bi bili nekateri domoljubi na njega - Edino ime mu bi dali Han-Janez
Quatflow
11. 06. 2019 11.17
-1
ivan res grozni
11. 06. 2019 13.43
+8
In prvi ruski psička Lajka! Ham je bil izjemen; razumel je 160 različnih navodil preko kombinacij lučk.
detect
11. 06. 2019 10.13
+9
ja a ni zemlja ploščata.
provni
11. 06. 2019 09.35
+32
Jaz pa sem ponosen, da imamo takega človeka v sorodu, zapisanega v genih. Bravo Šega.
vrtnar01
11. 06. 2019 09.41
-19
Vitruvio
11. 06. 2019 12.00
-6
ivan res grozni
11. 06. 2019 13.44
+7
Zakaj pa ne? Bi raje imeli serijskega morilca?
brabusednet
11. 06. 2019 09.02
+10
Za Slovenske levičarje Amerofobe je sigurno izdajalec domovine.Če ni bil član partije ni njihov vzornik pa lahko še tako pameten.Na žalost taki os ti socjalisti,ki so hitro pozabili,kdo jih je futral po letu 1945,da niso pokrepali.Danes jih pa sovražijo do skrajnosti.
ivan res grozni
11. 06. 2019 13.46
+5
Ni bil član partije, saj ni bil v SDS. Nihče ne sovraži ZDA, samo skrajneža Trumpa, ki ogroža ves svet.
ivan res grozni
11. 06. 2019 13.47
+1
Ni bil v SDS. Nihče ne sovraži ZDA, samo skrajneža Trumpa, ki ogroža ves svet.
vrtnar01
11. 06. 2019 08.31
-16
pa zna kaj slovensko?
luckysss
11. 06. 2019 08.42
+30
Znaš ti kaj po Neandertalsko ?! ....Saj nam je v žlahti, imamo nekaj njegovih genov.....;)
vrtnar01
11. 06. 2019 09.39
-10
vrtnar01
11. 06. 2019 09.41
-10
drgač pa ni primerjave s tem, kar si napisal. Sin bi pa vsaj materni jezik lahko znal, kaj misliš?
brezimenomir
11. 06. 2019 08.26
+25
Ron bo moral razumeti, da razvoj Slovenije mora še malo počakati, ker trenutno so naše prioritete pokojnine in zdravstvo.
ivan res grozni
11. 06. 2019 13.49
+4
Slovenija je že zdaj nedosegljiva za ZDA. V ZDA delajo ljudje do smrti, saj s pokojnino ne morejo preživeti. Za resne operacije nimajo denarja.
hotchilipoper
11. 06. 2019 07.58
+45
Vsak naš človek,ki gre v tujino uspe v poslu,tukaj pa uspeš,če si birokrat.
vrtnar01
11. 06. 2019 08.38
-27
sandi101
11. 06. 2019 07.50
+6
Uspel ker pravi čas šel v tujino kot večina sedaj iz te Slovenije, žal politika samo za birokrate in papirje še več danes , uspešen gre naprej v tujino, to je dejstvo, da lahko uspe brez tega, enostavno in podporo ima iz strani tuje države, da ostane v njej.
estelle.r
11. 06. 2019 08.34
+33
Gospod je rojen v Clevelandu, kraju, kjer ima Slovenija največjo "diasporo", se ni nič izseljeval, kvečjemu njegovi starši.
razocarani
11. 06. 2019 11.49
+9
niti starši se niso kto piše v članku so sem prišli nejgovi stari starši ,,torej je to bili nekje okoli prve vojne ,,verjetno prej ,,takrat se je največ slovencev preselilo v ameriko tudi nekateri moji so sli a vrnili so se redki ,,vidim pa da tu nakladači vse te migracije povežejo z nekoo politično neumnostjo ,,vsi ti migranti so pač šli z trebuhom za kruhom ,,
ivan res grozni
11. 06. 2019 13.50
+1
supergigi
11. 06. 2019 07.41
+32
Bravo Šega, naš rojak.
Mali medo
11. 06. 2019 07.37
+46
končno en pozitiven članek
Quatflow
11. 06. 2019 07.30
+5
Nvidia vs Nasa
Quatflow
11. 06. 2019 12.45
+3
Sej drugje ljudje dojemajo drugace, me ne zanima ce ste z glavo v pesku do dna
ivan res grozni
11. 06. 2019 13.51
-2